Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
Knjižničarka Mestne knjižnice Kranj Maja Lesar kar zasije, ko jo otroci sprašujejo po knjigah za poletno branje.
V zadnjem letu so tako otroci kot starši v celoletni akciji Družinsko branje najbolj pogosto segali po klasiki.
Pika Nogavička, Medvedek Pu, pa novejša klasika Ela in prijatelji so bile najbolj priljubljene.
Maja Lesar pa med knjižnimi policami nadobudnim malim bralcem za to poletje prišepne svoj izbor, v katerem je kar nekaj ljudskih. Med drugim priporoča Tigrovo preprogo, knjigo Moj očka je pirat pa Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi, Grdavše Gaje Kos. Pa na Enci benci na kamenci ne pozabite, dodaja.
Posebej pa izpostavlja slovensko ljudsko Kako je Pavliha kukca prodal za tiste med drugim in osmim letom in za malo starejše priporoča mladinsko branje avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo.
“Vedno znova me preseneča, da otroci tudi posegajo po slovenskih ljudskih pravljicah.”
Trinajstletna Katinka želi postati pisateljica in s pomočjo svoje sosede vsa svoja občutja, spomine in dogodke zapiše in tako po nesreči nastane knjiga. V zapisih žaluje za svojo preminulo mamo, prikaže odnose v družini in opisuje spoznanja o minevanju.
“Sama sem se ob tej knjigi dejansko vprašala ali je tudi za nas pisanje odrešilno, oziroma če bi si lahko človek pomagal na ta način, da sam piše in s tem čisti svojo dušo.”
Roman je bil tudi nagrajen z ugledno nizozemsko nagrado Srebrno pero.
Zanimive povezave:
Vsebina knjige Kako je Pavliha kukca prodal
Vsebina knjige Kako sem po nesreči napisala knjigo
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Neveljaven email naslov