Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V branje priporoča Pesem za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
Literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost Mileva Milena Blažić ponudi v branje za letošnje poletje en kup knjig za otroke, mladostnike in malo starejše.
Na počitnice pa z Milevo Mileno Blažič vedno romajo leposlovne in znanstvene knjige. Tokrat bo z njo potovala knjiga Pesmi za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
“Delo je primerno za mladega in odraslega naslovnika. Opremljeno pa je tudi z odličnimi ilustracijami Alenke Sottler.”
Poleg tega pa bo študirala tudi lik znanstvene slikanice, recimo katalog razstave Barbare Celjske, ki je bila v Celju.
V vseh 25 letih poučevanja slovenske književnosti in didaktike na ljubljanski Pedagoški fakulteti in raziskovalnega strokovnega dela je podrobno analizirala številna dela otroških in mladinskih avtorjev. Zato v branje za mlade in starše priporoča večne pravljice. Za predšolske otroke in mlajše šolarje so najboljše avtorske in predelane ljudske pravljice Anje Štefan.
“Kulturo branja pravljic imamo pri nas zelo razvito.”
Iz mednarodnega prostora pa izberimo slikanice Lauren Child Charlie and Lola, ki v ospredje postavi probleme, ki jih Lola rešuje s pomočjo velikega brata Charlija. Za starejše otroke priporoča pravljice večne Svetlane Makarovič, ki izkazuje statusno odličnost in je vpeta v evropski prostor. Mladini pa naj pod roke pridejo dela Andreja Rozmana- Roze.
Za malo starejše pa iz britanskega okolja prihajajo avtorske slikanice Babette Cole.
Zanimive povezave:
Vsebina dela Pesem za liro avtorice Bine Štempe Žmavc.
Recenzija in vsebina knjige Pesmi za liro.
Zbirka prevedenih knjigic za otroke Čarli in Lola avtorice Lauren Child.
Spletna stran Babette Cole in njene slikanice.
V branje priporoča Pesem za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
Literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost Mileva Milena Blažić ponudi v branje za letošnje poletje en kup knjig za otroke, mladostnike in malo starejše.
Na počitnice pa z Milevo Mileno Blažič vedno romajo leposlovne in znanstvene knjige. Tokrat bo z njo potovala knjiga Pesmi za liro avtorice Bine Štampe Žmavc.
“Delo je primerno za mladega in odraslega naslovnika. Opremljeno pa je tudi z odličnimi ilustracijami Alenke Sottler.”
Poleg tega pa bo študirala tudi lik znanstvene slikanice, recimo katalog razstave Barbare Celjske, ki je bila v Celju.
V vseh 25 letih poučevanja slovenske književnosti in didaktike na ljubljanski Pedagoški fakulteti in raziskovalnega strokovnega dela je podrobno analizirala številna dela otroških in mladinskih avtorjev. Zato v branje za mlade in starše priporoča večne pravljice. Za predšolske otroke in mlajše šolarje so najboljše avtorske in predelane ljudske pravljice Anje Štefan.
“Kulturo branja pravljic imamo pri nas zelo razvito.”
Iz mednarodnega prostora pa izberimo slikanice Lauren Child Charlie and Lola, ki v ospredje postavi probleme, ki jih Lola rešuje s pomočjo velikega brata Charlija. Za starejše otroke priporoča pravljice večne Svetlane Makarovič, ki izkazuje statusno odličnost in je vpeta v evropski prostor. Mladini pa naj pod roke pridejo dela Andreja Rozmana- Roze.
Za malo starejše pa iz britanskega okolja prihajajo avtorske slikanice Babette Cole.
Zanimive povezave:
Vsebina dela Pesem za liro avtorice Bine Štempe Žmavc.
Recenzija in vsebina knjige Pesmi za liro.
Zbirka prevedenih knjigic za otroke Čarli in Lola avtorice Lauren Child.
Spletna stran Babette Cole in njene slikanice.
Skupina Duran Duran sodi med najpomembnejše predstavnice otoškega novoromantičnega vala iz osemdesetih let. Njeni člani so vedno znali vešče kombinirati prijetno nalezljive pesmi, inovativne aranžmaje ter bleščeče vokale. Na štirinajsti plošči Paper Gods so spet poskrbeli za zanimivo in kakovostno glasbeno zgodbo. Štirinajsti studijski album skupine Duran Duran bo zagotovo podaljšal njihovo življenjsko dobo, njegova glavna odlika pa je tudi ta, da so bili pri njenem ustvarjanju člani skupine odprti za sodelovanja z mlajšimi sodelavci.
Navijaško mnenje v nogometu ne šteje nič več, razmišlja Marko Radmilovič. Pri košarki zadeve še niso tako stroge.
Marko Radmilovič se v košarkarski glosi ukvarja z vročo afero - vročo tudi zato, ker bi potencialno lahko vsebovala poljub dveh premierjev.
Kdo naj ureja vašo živo mejo na sosedovi strani? Mihi s poslušalci v nebulozah ob 8h.
Kaj nas naredi šola, ustanova v kateri preživimo tretjino svojega življenja?
Damjan Zorc z bralci deli življenjske drobce v izjemno zanimivih in povednih zgodbah. Pred začetkom šolskega leta boste lahko prisluhnili pogovoru o spominih na mladost, bralnih navadah in življenjskostilnih priročnikih.
Ameriški garažno bluesovski trio Blues Explosion, ki ga vodi kitarist in pevec Jon Spencer se vrača v Slovenijo. Po plošči Meat And Bone iz leta 2012 so njegovi člani letošnjo pomlad izdali nov album Freedom Tower. Pred ljubljanskim koncertom, ki bo v torek, 1. septembra v Kinu Šiška, se je z Jonom Spencerjem pogovarjal Jernej Vene.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se bo zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!
Bi morala obstajati posebna pinki in širša parkirna mesta za ženske tudi pri nas? O tem je Mihi spraševal poslušalce v torkovih nebulozah.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Ker smo že malo pogrešali šolske klopi, smo se tokrat sredi poletja odpravili nazaj v šolo. No, pravzaprav na prav poseben brezplačen tečaj slovenskega jezika za tujce, ki ga vsako sredo ob 17. uri prireja Slovenski turistični informacijski center v Ljubljani, in sicer v sodelovanju z absolventkami Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti ter sodelavkami Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik v Ljubljani, tudi našo sogovornico, Tino Toplišek. Miha Pongrac je pokukal v živahno učilnico, v kateri se je ta teden kar trlo tečajnikov, turistov, ki so v Ljubljano dopotovali iz Kanade, Avstralije, Portugalske, Francije in Velike Britanije.
Mihi je v torek zjutraj spraševal: Kako ob vseh fehtajočih na cesti pošteno redistribuirati svojo dobroto? Komu date denar in po kakih kriterijih?
Neveljaven email naslov