Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, je poklicno in zasebno strastna bralka.
Trenutno jo najbolj navdušuje knjiga Léon in Louise švicarskega pisatelja Alexa Capusa.
“Roman se začne z malce turobno pogrebno slovesnostjo po smrti častitljivega gospoda, pripovedovalčevega starega očeta. Slovesnost v pariški notredamski katedrali prekine prihod skrivnostne, elegantno urejene starejše dame, ki stopi do krste, poljubi pokojnika na čelo, pocinglja s kolesarskim zvoncem, ga spusti v krsto, se zmagoslavno nasmehne žalujočim ostalim in izgine,” svojo doživeto pripoved o romanu Leon in Louise Alexa Capusa začne dr. Irena Samide.
“Več vsebine seveda ne smem izdati, je pa to zgodba, ki dokazuje, da si glavna junaka z vero, potrpljenjem, humanostjo in spoštljivostjo, ljubeznijo, dobroto, humornostjo in sprejemanjem sveta, kakršen je, zaslužita takšen razplet zgodbe, kot nas čaka na koncu knjige. Ta je vse prej kot “pocukrana” ljubezenska zgodba, je žlahtno melanholična pripoved, ki potegne v branje. Knjigo preberemo na dah ne le zaradi zgodbe, temveč tudi zato, ker je vanjo vpletenih precej zgodovinskih dejstev, tako da je tudi neke vrste zgodovinski roman. Ki pa ni pripovedovan z zoprne perspektive od zgoraj navzdol, pač pa s prizemljene perspektive posameznih likov romana.”
“Ta knjiga dokaže, da je vredno živeti, in pove, zakaj, tako poetično, preprosto, duhovito, lahkotno, a vendarle dovolj poglobljeno, da nam še dolgo, dolgo ostane v spominu.”
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, je poklicno in zasebno strastna bralka.
Trenutno jo najbolj navdušuje knjiga Léon in Louise švicarskega pisatelja Alexa Capusa.
“Roman se začne z malce turobno pogrebno slovesnostjo po smrti častitljivega gospoda, pripovedovalčevega starega očeta. Slovesnost v pariški notredamski katedrali prekine prihod skrivnostne, elegantno urejene starejše dame, ki stopi do krste, poljubi pokojnika na čelo, pocinglja s kolesarskim zvoncem, ga spusti v krsto, se zmagoslavno nasmehne žalujočim ostalim in izgine,” svojo doživeto pripoved o romanu Leon in Louise Alexa Capusa začne dr. Irena Samide.
“Več vsebine seveda ne smem izdati, je pa to zgodba, ki dokazuje, da si glavna junaka z vero, potrpljenjem, humanostjo in spoštljivostjo, ljubeznijo, dobroto, humornostjo in sprejemanjem sveta, kakršen je, zaslužita takšen razplet zgodbe, kot nas čaka na koncu knjige. Ta je vse prej kot “pocukrana” ljubezenska zgodba, je žlahtno melanholična pripoved, ki potegne v branje. Knjigo preberemo na dah ne le zaradi zgodbe, temveč tudi zato, ker je vanjo vpletenih precej zgodovinskih dejstev, tako da je tudi neke vrste zgodovinski roman. Ki pa ni pripovedovan z zoprne perspektive od zgoraj navzdol, pač pa s prizemljene perspektive posameznih likov romana.”
“Ta knjiga dokaže, da je vredno živeti, in pove, zakaj, tako poetično, preprosto, duhovito, lahkotno, a vendarle dovolj poglobljeno, da nam še dolgo, dolgo ostane v spominu.”
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov