Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priporoča v branje Midllesex
Tamaro Langus, na medmrežju znano tudi kot @Centrifuzija, zanimajo predvsem gledališče, ples in film. Obožuje obale Azije, kjer so tudi njene najljubše dopustniške destinacije.
“Knjiga je zelo bogata. Avtor je kulten.”
Mesti, ki ju nikoli nima dovolj, pa sta Berlin in Ljubljana.
In prav zato ima delo Middlesex, ki se dogaja tudi v Berlinu, zanjo verjetno še poseben prizven. Čeprav je knjiga, ki jo predlaga, zajetna in kar težka, je prepričana, da jo morate vključiti v dopustniško branje.
Knjiga se bere hitro, gladko in to ne samo zaradi bralcu prijaznega tiska, temveč jo na mah preberemo tudi zaradi zanimive tematike.
Jeffrey Eugenides je napisal Middlesex pred približno petnajstimi leti, a knjiga takega uspeha kot v Združenih državah Amerike pri nas ni dosegla. Pred tem je napisal knjigo Deviški samomori. Da bi avtorja bolje spoznali, Tamara priporoča ogled filma. Zadnje avtorjevo delo je Poročni zaplet.
“Gre za srednji spol, za hermafrodizem, genetsko napako. Recesivni gen, ki se izrazi.”
Tamara noče izdati več, saj je, kot pravi, delo napisano linearno in se lepo gradi.
“To je roman o genetiki, o igri narave in hkrati intimna zgodba o družini, družinska saga, ki govori o treh generacijah. Pripoveduje o tem, kako se ta gen predaja naprej in kaj to pomeni za posameznika. Kako družba to sprejema, skozi kaj mora človek zaradi sprejemanja ali nesprejemanja družbe.”
Ves čas poleg genetike in družinske drame spremljamo tudi svetovno zgodovino.
“Je nekakšno potovanje v preteklost, govori namreč tudi o migracijah.”
Zadnjih deset let Tamara Langus deluje predvsem na področju spletnega marketinga in ima bogate izkušnje z uporabo družbenih omrežij v poslovne namene. Za podjetja pripravlja tudi izobraževanja o poslovnem komuniciranju na družbenih omrežjih.
Priporoča v branje Midllesex
Tamaro Langus, na medmrežju znano tudi kot @Centrifuzija, zanimajo predvsem gledališče, ples in film. Obožuje obale Azije, kjer so tudi njene najljubše dopustniške destinacije.
“Knjiga je zelo bogata. Avtor je kulten.”
Mesti, ki ju nikoli nima dovolj, pa sta Berlin in Ljubljana.
In prav zato ima delo Middlesex, ki se dogaja tudi v Berlinu, zanjo verjetno še poseben prizven. Čeprav je knjiga, ki jo predlaga, zajetna in kar težka, je prepričana, da jo morate vključiti v dopustniško branje.
Knjiga se bere hitro, gladko in to ne samo zaradi bralcu prijaznega tiska, temveč jo na mah preberemo tudi zaradi zanimive tematike.
Jeffrey Eugenides je napisal Middlesex pred približno petnajstimi leti, a knjiga takega uspeha kot v Združenih državah Amerike pri nas ni dosegla. Pred tem je napisal knjigo Deviški samomori. Da bi avtorja bolje spoznali, Tamara priporoča ogled filma. Zadnje avtorjevo delo je Poročni zaplet.
“Gre za srednji spol, za hermafrodizem, genetsko napako. Recesivni gen, ki se izrazi.”
Tamara noče izdati več, saj je, kot pravi, delo napisano linearno in se lepo gradi.
“To je roman o genetiki, o igri narave in hkrati intimna zgodba o družini, družinska saga, ki govori o treh generacijah. Pripoveduje o tem, kako se ta gen predaja naprej in kaj to pomeni za posameznika. Kako družba to sprejema, skozi kaj mora človek zaradi sprejemanja ali nesprejemanja družbe.”
Ves čas poleg genetike in družinske drame spremljamo tudi svetovno zgodovino.
“Je nekakšno potovanje v preteklost, govori namreč tudi o migracijah.”
Zadnjih deset let Tamara Langus deluje predvsem na področju spletnega marketinga in ima bogate izkušnje z uporabo družbenih omrežij v poslovne namene. Za podjetja pripravlja tudi izobraževanja o poslovnem komuniciranju na družbenih omrežjih.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov