Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priporoča v branje Midllesex
Tamaro Langus, na medmrežju znano tudi kot @Centrifuzija, zanimajo predvsem gledališče, ples in film. Obožuje obale Azije, kjer so tudi njene najljubše dopustniške destinacije.
“Knjiga je zelo bogata. Avtor je kulten.”
Mesti, ki ju nikoli nima dovolj, pa sta Berlin in Ljubljana.
In prav zato ima delo Middlesex, ki se dogaja tudi v Berlinu, zanjo verjetno še poseben prizven. Čeprav je knjiga, ki jo predlaga, zajetna in kar težka, je prepričana, da jo morate vključiti v dopustniško branje.
Knjiga se bere hitro, gladko in to ne samo zaradi bralcu prijaznega tiska, temveč jo na mah preberemo tudi zaradi zanimive tematike.
Jeffrey Eugenides je napisal Middlesex pred približno petnajstimi leti, a knjiga takega uspeha kot v Združenih državah Amerike pri nas ni dosegla. Pred tem je napisal knjigo Deviški samomori. Da bi avtorja bolje spoznali, Tamara priporoča ogled filma. Zadnje avtorjevo delo je Poročni zaplet.
“Gre za srednji spol, za hermafrodizem, genetsko napako. Recesivni gen, ki se izrazi.”
Tamara noče izdati več, saj je, kot pravi, delo napisano linearno in se lepo gradi.
“To je roman o genetiki, o igri narave in hkrati intimna zgodba o družini, družinska saga, ki govori o treh generacijah. Pripoveduje o tem, kako se ta gen predaja naprej in kaj to pomeni za posameznika. Kako družba to sprejema, skozi kaj mora človek zaradi sprejemanja ali nesprejemanja družbe.”
Ves čas poleg genetike in družinske drame spremljamo tudi svetovno zgodovino.
“Je nekakšno potovanje v preteklost, govori namreč tudi o migracijah.”
Zadnjih deset let Tamara Langus deluje predvsem na področju spletnega marketinga in ima bogate izkušnje z uporabo družbenih omrežij v poslovne namene. Za podjetja pripravlja tudi izobraževanja o poslovnem komuniciranju na družbenih omrežjih.
Priporoča v branje Midllesex
Tamaro Langus, na medmrežju znano tudi kot @Centrifuzija, zanimajo predvsem gledališče, ples in film. Obožuje obale Azije, kjer so tudi njene najljubše dopustniške destinacije.
“Knjiga je zelo bogata. Avtor je kulten.”
Mesti, ki ju nikoli nima dovolj, pa sta Berlin in Ljubljana.
In prav zato ima delo Middlesex, ki se dogaja tudi v Berlinu, zanjo verjetno še poseben prizven. Čeprav je knjiga, ki jo predlaga, zajetna in kar težka, je prepričana, da jo morate vključiti v dopustniško branje.
Knjiga se bere hitro, gladko in to ne samo zaradi bralcu prijaznega tiska, temveč jo na mah preberemo tudi zaradi zanimive tematike.
Jeffrey Eugenides je napisal Middlesex pred približno petnajstimi leti, a knjiga takega uspeha kot v Združenih državah Amerike pri nas ni dosegla. Pred tem je napisal knjigo Deviški samomori. Da bi avtorja bolje spoznali, Tamara priporoča ogled filma. Zadnje avtorjevo delo je Poročni zaplet.
“Gre za srednji spol, za hermafrodizem, genetsko napako. Recesivni gen, ki se izrazi.”
Tamara noče izdati več, saj je, kot pravi, delo napisano linearno in se lepo gradi.
“To je roman o genetiki, o igri narave in hkrati intimna zgodba o družini, družinska saga, ki govori o treh generacijah. Pripoveduje o tem, kako se ta gen predaja naprej in kaj to pomeni za posameznika. Kako družba to sprejema, skozi kaj mora človek zaradi sprejemanja ali nesprejemanja družbe.”
Ves čas poleg genetike in družinske drame spremljamo tudi svetovno zgodovino.
“Je nekakšno potovanje v preteklost, govori namreč tudi o migracijah.”
Zadnjih deset let Tamara Langus deluje predvsem na področju spletnega marketinga in ima bogate izkušnje z uporabo družbenih omrežij v poslovne namene. Za podjetja pripravlja tudi izobraževanja o poslovnem komuniciranju na družbenih omrežjih.
Detektivski kamp v mladosti, ljubezen dveh moških, kriminal iz strasti, težave z glutenom, direktorski položaj v tovarni umivalnikov, potovanje do pekla in nazaj, nagradno potovanje v Fieso…Skratka, na kratko – cela DRAMA! Zgodbo izmišljene gospodične Valerije so v živo sestavljali gostujoči improvizatorji, ki so pet juter zapored pripovedovali o njenih dogodivščinah. Njihova iztočnica je bila zgolj kratek opis lika in seveda zgodba predhodnika. Smer posamezne epizode je določal tudi filmski žanr, ki so ga sodelujoči slišali kot glasbeno ozadje.
Žiga Klančar v glasbenih Noticah na Valu 202 predstavlja domače glasbene novosti.
Kako je biti Valerija? Valerija je sodobna, emancipirana ženska, ki ve, kaj hoče. Stara je 45 let in verjame, da je rojena pod srečno zvezdo. Sicer pa rojena v znamenju tehtnice, vendar meni, da karakterno bolj ustreza škorpijonu. Horoskopom ne verjame. S svojo službo je zadovoljna, do pokoja pa bi rada poskusila še kaj drugega, kar bi jo zares osrečilo. Zgodbo sta začela ustvarjati dva improvizatorja - Eva Nanut in Žan Sterle.
Na Morski biološki postaji Piran se s klobučnjaki, ki jim ljudje največkrat pravimo meduze, ukvarjajo že vrsto let. Pravzaprav od sredine 80.-ih let, ko so se pri nas množično začele pojavljati mesečinke, ena bolj nevarnih vrst ožigalkarjev, ki lahko pri občutljivih ljudeh po ožigu povzročijo precejšnje zdravstvene težave. A brez skrbi, te vrste v našem morju že nekaj let niso opazili. Trenutno se pojavlja morska cvetača, a njenega ožiga marsikdo niti ne zazna. Morje pa je zadnje čase polno še enih organizmov, ki so morda za marsikoga videti kot meduze, a to pravzaprav niso, so pa zdrizaste in fuj na dotik. Gre za rebrače, želatinozen zooplankton, popolnoma nenevaren za kopalce. Če zasledite kakega nenavadnega klobučnjaka ali drugo neznano morsko bitje se lahko s fotografijo tega in vprašanjem, za kaj gre, obrnete tudi na mail Morske biološke postaje Piran infombp@nib.si
Kako je biti Valerija? Valerija je sodobna, emancipirana ženska, ki ve, kaj hoče. Stara je 45 let in verjame, da je rojena pod srečno zvezdo. Sicer pa rojena v znamenju tehtnice, vendar meni, da karakterno bolj ustreza škorpijonu. Horoskopom ne verjame. S svojo službo je zadovoljna, do pokoja pa bi rada poskusila še kaj drugega, kar bi jo zares osrečilo. Zgodbo sta začela ustvarjati dva improvizatorja - Katja Brezovar in Kristjan Kolar. Valerija je sina Pepeta Marjana obvarovala pred zloveščim glutenom, ga naučila vrtnarjenja, partnerju Marjanu pa priskrbela službo na visokem položaju.
Slovenski pesnik Uroš Zupan pravi, da bere samo najboljše knjige. Knjiga , ki pa ga spremlja že desetletja pa je »Zeno Cosini«, italijanskega pisatelja Itala Sveva.
Kako je biti Valerija? Valerija je sodobna, emancipirana ženska, ki ve, kaj hoče. Stara je 45 let in verjame, da je rojena pod srečno zvezdo. Sicer pa rojena v znamenju tehtnice, vendar meni, da karakterno bolj ustreza škorpijonu. Horoskopom ne verjame. S svojo službo je zadovoljna, do pokoja pa bi rada poskusila še kaj drugega, kar bi jo zares osrečilo. Zgodbo ustvarjata dva scenarista, dva improvizatorja – Matjaž Peklaj in Rok Bohinc. V drugi epizodi Valerijina zgodba pripelje do nepričakovanega romantično-dramatičnega zasuka. Njen fant ustreli njenega nekdanjega sošolca Marjana.
Kako je biti Valerija? Valerija je sodobna, emancipirana ženska, ki ve, kaj hoče. Stara je 45 let in verjame, da je rojena pod srečno zvezdo. Sicer pa rojena v znamenju tehtnice, vendar meni, da karakterno bolj ustreza škorpijonu. Horoskopom ne verjame. S svojo službo je zadovoljna, do pokoja pa bi rada poskusila še kaj drugega, kar bi jo zares osrečilo. Zgodbo ustvarjata dva scenarista, dva improvizatorja - Dino Kapetanović in Rahela Klopčič. V prvi epizodi smo izvedeli, da se Valerija kdaj pa kdaj zbudi sredi noči in presenečena ugotovi, da je sama.
Andrej Blatnik je predlagal knjigo Černobilska molitev, dobitnico Nobelove nagrade za književnost, Svetlane Aleksijević.
Kratki izlet je celovečerni igrani prvenec, 35 letnega hrvaškega režiserja, scenarista in producenta Igorja Bezinovića, ki nam ga je predstavil na letošnjem festivalu Kino Otok, Isola Cinema. Film je je uvrščen tudi v glavni program Mednarodnega filmskega festivala v Motovunu, ki se začenja prav nocoj.
Kako močno se glasba, predvsem besedila v katerikoli zvrsti glasbe dotaknejo generacije ki je pred približno 20 leti zapuščala srednje šole, se je spet izkazalo v četrtek ob objavi novice, da je umrl Chester Bennington, pevec ameriške rock zasedbe Linkin Park. Ob vsem zapetem in doživetem, novica o samomoru niti ni bila tako neverjetna, a izrečeno je le eno od ugibanj. Ves čas življenja v javnosti se je bojeval tako z alkoholom kot z drogami, večkrat naglas povedal, da je vse preveč trenutkov, ko se mu zdi, da ni izhoda. Zadnje besede Chesterja Benningtona pred tedni, so bile polne optimizma in neizrečenih načrtov za prihodnost, a zapustil je šest otrok in zaradi glasbe, ki je vedno bila polna čustev, veliko iskreno žalostnih ljubiteljev in ogromno vprašanj, ki bodo ostala brez odgovorov.
Ste v mestu že kdaj opazili mladiča goloba? Če ste, ste eni redkih. Dr. Martin Dobeic pojasnjuje, zakaj v naravi in v mestu srečujemo številne ptičje mladičke, ne pa tudi golobje.
V gozdu tik pod gradom Vurberk, ki stoji na južnem delu Slovenskih goric, sta v sredo otroka v spremstvu očeta z detektorjem kovin iskala zaklad. Našli pa so vse prej kot to. Našli so namreč 250 kilogramov težko neeksplodirano ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne. A tam se je neverjetna zgodba šele začela: najditelj je namreč zelo nevarno bombo na lastno pest odkopal, jo s pomočjo dvigalke natovoril in odpeljal na dvorišče svoje hiše, ki stoji v neposredni bližini znamenitega gradu, cerkve in župnišča. Zaradi te nespametne in smrtno nevarne odločitve bombe zdaj pirotehniki ne morejo več varno deaktivirati, kar pomeni, da bo bombo prihodnje teden treba razstreliti.
V teh dneh gotovo niste preslišali novice o tem , da je Unesco Slovenijo že drugič vpisal na Seznam svetovne naravne dediščine. Skupaj je ta meddržavna kandidatura z uradnim naslovom "Starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope" združila kar 12 držav in 78 gozdnih območij. Čast je toliko večja, če vemo, da je zdaj na Seznamu svetovne dediščine sicer več kot tisoč vpisov, a le petina s področja naravne dediščine.
Odgovarjata mladinski pisatelj Primož Suhodolčan in zgodovinar Marko Zajc.
Janez Marolt pojasnjuje, kako se tri družine, ki si delijo en avto, ob različnih interesih in potrebah dogovorijo, kdaj ga bo kdo uporabljal.
Matej Praprotnik in Maruša Kerec v nasprotju z ustaljenimi poletnimi rubrikami sprašujeta, kje dopustujejo neznani Slovenci.
Neveljaven email naslov