Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
Slovenski lovci in ribiči so zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem, veliko manj pa s klimatskimi spremembami.
Splošna uredba o varstvu podatkov je dvignila veliko prahu in očitno ga še vedno dviguje.
David je za vstopnici za Izštekanih 25 odštel 38 evrov, a je zbolel in se odločil, da ju na Twitterju proda za 40 evrov, denar pa nameni dobrodelnemu projektu. Pod objavo se je oglasil Sašo, ki je ponudil 100 evrov! Nakazal je 102,02 evra, a je bil na koncu znesek nekoliko drugačen. V smehu pripoveduje, da banke ne oproščajo dobrodelnih nakazil. Zakaj pa sta se povezala v dobrodelnosti? David pravi, da z dobrodelnostjo rasteš in se vživljaš v drugega človeka.
Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v intervjuju za Frekvenco X na Valu 202 spregovorila o uporu poražencev globalizacije. Zakaj v vsaj statistično solidnih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emmanuel Macron? Kakšno je razmerje med globalizacijo in segregacijo? Avtor: Luka Hvalc
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Vrhunska slovenska znanost je z osrednjimi priznanji in nagradami, ki nosijo ime po mecenu Žigi Zoisu in izumitelju Janezu Puhu, ta teden pod žaromete postavila 15 posameznikov, ki so na svojem področju dosegli izjemne preboje. Imena vseh ste ta teden gotovo že slišali v kakšni od informativnih oddaj, mi pa smo se pozanimali, kdo pravzaprav so nekateri letošnji lavreati. Kaj natanko raziskujejo, kakšna je njihova vizija znanosti in celo - kako berejo Cankarja? Predstavljamo pet od njih.
Sarajevski glasbeni sestav Letu štuke je izdal nov album s pomenljivim naslovo Topla voda. Pevec in avtor besedil Dino Šaran poudarja, da je album eklektičen in poln različnih žanrov. Naslov albuma razlaga s tem, da pravzaprav živimo v času odkrivanja tople vode. "Pod vplivom tehnologije in medijev smo bomardirani z informacijami o nekih novih odkritjih, ki jih potem ponotranjimo in o njih ne razmišljamo." Dino še pravi, da se mu zdi, da živimo v nekem spinu, zasuku, povsod po svetu. Kontekst tople vode na tem albumu, je kontekst svobode. Pesem Topla voda govori o tem, da je svoboda in njeno razumevanje na moderen način - topla voda. Prave svobode v demokraciji namreč ni. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
So stroški zdravljenja zaradi dizelskih in bencinskih izpustov so leta 2016 v Sloveniji znašali več kot pol milijarde evrov, od tega so dve tretjini k temu prispevali dizelski izpusti. Zoltan Massay – Kosubek iz Evropske zveze za javno zdravje pravi, da gre za konservativno oceno in da so realni stroški verjetno še višji. Za ta denar bi lahko zagotovili plačo 10.000 zdravnikom, izobrazili 10.000 medicinskih sester in zgradili dve srednje veliki novi bolnišnici.
Teden dni pred koncertnima dogodkoma Izštekanih 25 Andrej in Nikola Sekulović (Dan D) govorita o notranjih bojih med všečnostjo in mirom, o tem, da so mnogi voljni storiti korak več, ker imajo res radi glasbo, ter ne nazadnje, da se Izštekanih nihče ne loti z levo roko.
Po 6-mesečnem potovanju naj bi okoli 21-te ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. V primerjavi z zadnjimi odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. Zakaj in kakšno nalogo so ji zaupali razlaga astrofizičarki na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunji Fabjan.
Ker Slovenci nismo imuni na ameriške potrošniške podvige in umetne praznike, smo lani zaradi popustov črnega petka drli v raznorazne veleblagovnice
Kajakaška tradicija na Soči ima bogato zgodovino. Njene brzice v zgornjem toku pri Bovcu ali pred Solkanom, tik preden se Soča razpeni, so na športni poti spremljale mnoge domače in svetovne mojstre kajakaškega športa. Danes je kajakaški center Solkan s podobo kot jo kaže ob reki, primer uspešnega projekta, kjer so tudi s pomočjo evropskih sredstev uredili objekt s celotno infrastrukturo. Na njenih brzicah se tako sproščena rekreacija s spremljevalnimi dejavnostmi združuje z vrhunskimi športnimi prireditvami, je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem poudaril vodja centra, Andrej Humar. Projekt je bil tudi zadnji v nizu uspešnih zgodb s pomočjo evropskih sredstev, ki smo jih predstavili na Valu 202 s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada.
Pred koncertom Izštekanih 25 Andrej Karoli klepeta z dvema nastopajočima! O ustvarjanju in koncertu pripovedujeta Jure Mihevc iz zasedbe Fed Horses in Blaž Učakar iz zasedbe Čedahuči.
"Ob jutrih, kakršno je današnje, se vprašam, koga sneg v resnici preseneti: drži, da sneg vsakič znova preseneti zimske službe, ali morda sneg v resnici bolj preseneti voznike?" Nejc Jemec je zato klical, voznika snežnega pluga.
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji. In prišli do ugotovitve, da tega praznika sploh ne poznajo, čeprav je sveti Martin pretežni del življenja deloval in umrl prav v Franciji. Pogovarjali smo se s pridelovalcem vin iz Alzacije Yvanom Zeyssolffom, ki je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwille.
Neveljaven email naslov