Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Kakšno je ozračje v policijskih vrstah?
Zavedamo se, da brez zaupanja in podpore državljanov ne bomo mogli opravljati svojega dela. V zadnjih dveh, treh letih smo na najbolj tragičen način izgubili kar štiri sodelavce. Takšni dogodki vplivajo na ozračje, sploh če je nekje v ozadju prisotno vedenje, da se desetletje ali še dlje ni vlagalo v policijo in na splošno v varnostni segment in da bi tudi to lahko bil vzrok za takšna dejanja. Ne gre le za finančna, materialna sredstva, ampak tudi za zakonsko ureditev, ki je zelo pomembna. Takšni dogodki, ki globoko zarežejo v policijo, ne le v ožje kolektive, imajo negativen vpliv na zaposlene. Trudimo se, da ostajamo profesionalni, zavedamo se svojega poslanstva.
Kakšne so varnostne razmere v Sloveniji?
Vsak posameznik lahko prispeva k zagotavljanju varnosti, mi pa smo prvi, ki smo za to poklicani. Še vedno lahko trdimo, da je stopnja varnosti v Sloveniji na visoki ravni. Popolne varnosti pa ni.
Večja pooblastila policije?
Predlogi, ki jih dajemo, so usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov, pa tudi policistov. Stališča, da gremo v smer policijske države, ki jih, na žalost, izražajo tudi nekateri strokovnjaki, nikakor ne vzdržijo. Za vse predloge imamo trdne argumente z vsemi varovalkami, saj se zavedamo nujnosti nadzora, da ne pride do zlorab. Nobenega poskusa zlorabe ni v ozadju.
Kako je poskrbljeno za psihosocialno pomoč zaposlenim in svojcem žrtev, ljudem, ki jih prizadenejo nesreče?
Policija ima to dobro urejeno. Verjetno je policija najpogosteje soočena s stresnimi situacijami. Vemo, kakšne posledice to pušča na ljudeh, vsega se ne da popraviti, trudimo pa se, da so posledice čim manjše.
Smo podcenjevali problem nezakonitega posedovanja orožja?
Mi tega nismo nikoli podcenjevali.
Poleti je bilo na cestah kar nekaj hudih prometnih nesreč. Se nervoza in stres selita tudi na ceste?
Zagotovo. V zadnjem letu negativno izstopa prav področje prometne varnosti, medtem ko druga področja kažejo trende izboljšanja. Slovenska policija je bila v tem času zelo obremenjena z ilegalnimi migracijami, svoje naloge smo opravljali tudi v obdobju stavkovnih aktivnosti. Prisotnost policije v prometu vpliva na prometno varnost, pomembni sta preventiva in sankcije … Policistov, ki bi jih lahko postavili na cesto, kar je najboljša preventiva, je premalo, da bi zagotovili takšno prisotnost, kot ocenjujemo, da bi bila potrebna.
Ilegalne migracije?
Iskreno upam, da množičnega ilegalnega pretoka beguncev, kakršnega smo doživeli, ne bo več. Opažamo, da se krepijo ilegalne migracije na balkanski poti, kar nas trenutno najbolj skrbi. Vsak dan spremljamo situacijo, imamo načrte, če se nam to v takšni ali drugačni obliki ponovi. Pripravljeni bomo maksimalno, popolna pripravljenost pa zaradi nepredvidljivih dejavnikov ni mogoča.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov