Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Ob oznaki”Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah” bi le redkokdo pomislil na pisalno mizo. A pisalne mize so bile v zgodovini trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in umetniški predmet. V času, ko nas večina večji del delovnika presedi ob dolgočasnih generičnih pisalnikih, si je to težko zamisliti.
Lepota starih pisalnikov je tako v izbiri materialov in zahtevni izdelavi. Skozi te elemente se zrcali duh takratnega časa. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Več kot za mizami presedimo, manj simbolnega in statusnega pomena imajo. V primerjavi z nekdanjimi arhitekturnimi mojstrovinami s skrivnimi vzvodi in predali so sodobne mize minimalistične. Razstava se začne z razkošnimi kosi iz 16. stoletja, konča pa z moderno oblikovalsko mizo.
Med šestdesetimi razstavljenimi mizami lahko vidite tudi mizo Antona Aškerca in pleteno pohištvo Janeza Evangelista Kreka, zanimivo pa je videti tudi mizi iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ju v Stolu Kamnik oblikovala Niko Kralj in Branko Uršič.
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Ob oznaki”Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah” bi le redkokdo pomislil na pisalno mizo. A pisalne mize so bile v zgodovini trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in umetniški predmet. V času, ko nas večina večji del delovnika presedi ob dolgočasnih generičnih pisalnikih, si je to težko zamisliti.
Lepota starih pisalnikov je tako v izbiri materialov in zahtevni izdelavi. Skozi te elemente se zrcali duh takratnega časa. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Več kot za mizami presedimo, manj simbolnega in statusnega pomena imajo. V primerjavi z nekdanjimi arhitekturnimi mojstrovinami s skrivnimi vzvodi in predali so sodobne mize minimalistične. Razstava se začne z razkošnimi kosi iz 16. stoletja, konča pa z moderno oblikovalsko mizo.
Med šestdesetimi razstavljenimi mizami lahko vidite tudi mizo Antona Aškerca in pleteno pohištvo Janeza Evangelista Kreka, zanimivo pa je videti tudi mizi iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ju v Stolu Kamnik oblikovala Niko Kralj in Branko Uršič.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov
