Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Ob oznaki”Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah” bi le redkokdo pomislil na pisalno mizo. A pisalne mize so bile v zgodovini trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in umetniški predmet. V času, ko nas večina večji del delovnika presedi ob dolgočasnih generičnih pisalnikih, si je to težko zamisliti.
Lepota starih pisalnikov je tako v izbiri materialov in zahtevni izdelavi. Skozi te elemente se zrcali duh takratnega časa. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Več kot za mizami presedimo, manj simbolnega in statusnega pomena imajo. V primerjavi z nekdanjimi arhitekturnimi mojstrovinami s skrivnimi vzvodi in predali so sodobne mize minimalistične. Razstava se začne z razkošnimi kosi iz 16. stoletja, konča pa z moderno oblikovalsko mizo.
Med šestdesetimi razstavljenimi mizami lahko vidite tudi mizo Antona Aškerca in pleteno pohištvo Janeza Evangelista Kreka, zanimivo pa je videti tudi mizi iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ju v Stolu Kamnik oblikovala Niko Kralj in Branko Uršič.
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Ob oznaki”Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah” bi le redkokdo pomislil na pisalno mizo. A pisalne mize so bile v zgodovini trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in umetniški predmet. V času, ko nas večina večji del delovnika presedi ob dolgočasnih generičnih pisalnikih, si je to težko zamisliti.
Lepota starih pisalnikov je tako v izbiri materialov in zahtevni izdelavi. Skozi te elemente se zrcali duh takratnega časa. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Več kot za mizami presedimo, manj simbolnega in statusnega pomena imajo. V primerjavi z nekdanjimi arhitekturnimi mojstrovinami s skrivnimi vzvodi in predali so sodobne mize minimalistične. Razstava se začne z razkošnimi kosi iz 16. stoletja, konča pa z moderno oblikovalsko mizo.
Med šestdesetimi razstavljenimi mizami lahko vidite tudi mizo Antona Aškerca in pleteno pohištvo Janeza Evangelista Kreka, zanimivo pa je videti tudi mizi iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ju v Stolu Kamnik oblikovala Niko Kralj in Branko Uršič.
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov
