Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Ob oznaki”Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah” bi le redkokdo pomislil na pisalno mizo. A pisalne mize so bile v zgodovini trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in umetniški predmet. V času, ko nas večina večji del delovnika presedi ob dolgočasnih generičnih pisalnikih, si je to težko zamisliti.
Lepota starih pisalnikov je tako v izbiri materialov in zahtevni izdelavi. Skozi te elemente se zrcali duh takratnega časa. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Več kot za mizami presedimo, manj simbolnega in statusnega pomena imajo. V primerjavi z nekdanjimi arhitekturnimi mojstrovinami s skrivnimi vzvodi in predali so sodobne mize minimalistične. Razstava se začne z razkošnimi kosi iz 16. stoletja, konča pa z moderno oblikovalsko mizo.
Med šestdesetimi razstavljenimi mizami lahko vidite tudi mizo Antona Aškerca in pleteno pohištvo Janeza Evangelista Kreka, zanimivo pa je videti tudi mizi iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ju v Stolu Kamnik oblikovala Niko Kralj in Branko Uršič.
Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Ob oznaki”Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah” bi le redkokdo pomislil na pisalno mizo. A pisalne mize so bile v zgodovini trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in umetniški predmet. V času, ko nas večina večji del delovnika presedi ob dolgočasnih generičnih pisalnikih, si je to težko zamisliti.
Lepota starih pisalnikov je tako v izbiri materialov in zahtevni izdelavi. Skozi te elemente se zrcali duh takratnega časa. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Več kot za mizami presedimo, manj simbolnega in statusnega pomena imajo. V primerjavi z nekdanjimi arhitekturnimi mojstrovinami s skrivnimi vzvodi in predali so sodobne mize minimalistične. Razstava se začne z razkošnimi kosi iz 16. stoletja, konča pa z moderno oblikovalsko mizo.
Med šestdesetimi razstavljenimi mizami lahko vidite tudi mizo Antona Aškerca in pleteno pohištvo Janeza Evangelista Kreka, zanimivo pa je videti tudi mizi iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki sta ju v Stolu Kamnik oblikovala Niko Kralj in Branko Uršič.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov