Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
"Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več"
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
“Religija se je skozi velika vrata vrnila v politiko in polni njen ideološki prostor. V politiki ni več ideologije, postala je izključno servis določenih interesnih skupin. Nalogo ukvarjanja z ideološkimi razsežnostmi človeškega bitja so prevzele religijske institucije. Zato se mi zdi ta zanimiva, menim pa tudi, da moramo vse velike ideje, vključno z idejo boga oziroma absoluta, vedno znova vračati nazaj v središče, jih na novo izumljati, jim dajati nove pomene in jih opazovati iz različnih perspektiv.”
Ob smrti Leonarda Cohena ste zapisali, da ga imate za svojega učitelja religije. Kako ste to mislili?
“On se je sam vedno opisoval za religioznega človeka. Njegova judovska skupnost ga je pogosto obsojala, ker je prakticiral budizem in se določeno obdobje spogledoval tudi s krščanstvom. Verjel je, da so poti do boga oziroma do resnice različne in da se je treba o teh poteh poučiti in jih skušati razumeti. To pomeni, da se postavlja pod vprašaj le ena sama zveličavna resnica. Poti do resnice so različne, pomeni so različni in moramo jih raziskovati, saj na ta način raziskujemo sami sebe, se na novo osmišljamo in skušamo odkriti, kje se nahajamo v svetu. Zato je Leonard Cohen nekako moj učitelj religije, čeprav sam zase nisem prepričan, da sem veren. S tem se le občasno spogledujem.”
Rojeni ste bili v Ljubljani, trenutno živite v Mostarju. Za pot v svoje rojstno mesto ste dolgo potrebovali vizo.
“To je eden od pokazateljev absurdnosti in primitivnosti sistema, ki mu ni mar za posameznika in človeka. Človeku odreka pravico do intimnega spomina in mu določa, kaj sme imeti za svoje in česa ne. Jaz mislim, da gre za intimno stvar in pravico vsakega posameznika, da izbere, kateri prostor bo imel za svojega.”
Živeli ste tudi v Sarajevu, Samoboru, Zagrebu, Splitu. Kako z izkušnjo bivanja v vseh teh mestih gledate na vojno na področju nekdanje Jugoslavije?
“Podpisano je premirje, vojna pa se nadaljuje z drugimi sredstvi. Na lastne oči sem videl, da je vojna poslovni podvig velikih razsežnosti. Ta poslovni podvig se v resnici nikoli ne konča. Obdobje med dvema vojnama je namenjeno le pripravi za naslednjo vojno. Leonard Cohen je dejal, da so vse vojne v resnici nadaljevanje vojne, ki se je začela med Atenami in Šparto in se ni nikoli končala. Gre za boj med dvema principoma, ki so ju predstavljale Atene in Šparta. A mislim, da se je ta metaforični pomen nekje izgubil in gre le še za formo brez prave vsebine. Vojne so le sredstvo za uresničevanje poslovnih interesov, tako da nikomur ni zares jasno, za kaj se v resnici bojuje. Domnevno so v ozadju vojne vedno nekakšne velike ideje, v bistvu pa so vojne namenjene prerazporeditvi bogastva.”
Pri tem pa pridejo prav tudi miti, še posebej nacionalni.
“Vsekakor. To so politična orodja, ki jih uporabljajo za dviganje vojne pripravljenosti in vojne morale. Nacionalizem je orodje, s katerim je najlažje motivirati ljudi, da se začnejo premikati v želeno smer. Tako je najlažje upravičevati represivne ukrepe. Že 25, 26 let spremljam, kako manipulirajo z nacionalnimi čustvi za dosego določenih ciljev. Prav zato nacionalizem predstavlja največjo težavo vseh družb, ne samo naših na Balkanu. Z govorom o zaščiti nacionalnih interesov so uvedli izredno stanje v Franciji, postavili žičnate ograje in tako naprej. Žica naj bi preprečevala ljudem vstop v določen prostor, ob tem pa ljudje ne pomislijo, da se lahko zgodi, da v določenem trenutku zaradi nje sami ne bodo mogli oditi iz tega prostora. Z njo ne le, da preprečuješ drugemu vstop, ampak tudi preprečuješ izhod samemu sebi. Ob tem smo pozabili tudi na zgodovino. Še posebej Slovenci bi se morali spomniti na to, kaj je doživljala Ljubljana med drugo svetovno vojno, in s prezirom zavreči to žico. Če bi se česa naučili iz svoje zgodovine, takih stvari ne bi ponavljali.”
Zgodovina se ponavlja kot farsa.
“Očitno, žal. Bojim se, da ta farsa povzroča smeh, ki se spet lahko konča v solzah. Ne glede na to, kar farsa pomeni, tragičnost nikoli ne umanjka.”
Pri tem je prisoten še en pojav, ki se imenuje selektivno pomnjenje zgodovine.
“Jemljemo samo stvari, ki nam v določenem trenutku lahko koristijo. Vzamemo jih iz konteksta in jih uporabimo za dnevno-politične namene.”
Kako se to odraža v Bosni in Hercegovini?
“V zadnjih 20 letih je Bosna in Hercegovina postala nekakšen paralelni svet, nekakšna oblika časovno-prostorske diskontinuitete, črna luknja, v kateri se celo čas vrti drugače kot drugod po svetu. Tak občutek lahko dobi vsak, ki pride v Bosno in Hercegovino. Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več. Mi se že 25 let ne premaknemo nikamor. Še vedno se razpravlja o enakih stvareh. Vsaj v politiki, ljudje pa skušajo le preživeti in mislim, da jim je vse manj jasno, kaj se dogaja v politiki, postajajo vse bolj nezainteresirani. Situacija je zelo čudna.”
Začela sva z religijo, z njo tudi končajva – nogometom kot religijo. Ste nogometni komentator.
“Sem. Navdušen sem nad teorijo, da je človek pravzaprav bitje igre. Igra je zato bistvena, a ne kot religija, ampak kot sredstvo, ki človeku pomaga, da čim dlje ostane v podobnem stanju kot nedolžen otrok. Ko odraste in postane resen, se ne igra več, zato pa rad gleda, kako se drugi igrajo z žogo. To ga spomni na to, da bi se tudi sam lahko igral še naprej, da če si odrasel, še ne pomeni, da nimaš več pravice do igre. Fascinira pa me tudi prepletanje nogometa s politiko in nogomet – kot način osvoboditve in emancipacije. Nikoli se ne smemo pozabiti igrati. Če bi se igrali ves čas, bi bili manj dovzetni za vse druge grozne stvari, ki sva se jih dotaknila med tem pogovorom.”
Obstaja tudi druga stran te igra. Vojna na Balkanu se je praktično začela na nogometnem igrišču.
“Na nek način, ampak ni čisto tako. Radi mislimo, da je bilo tako. Najlažje je bilo rekrutirati navijaške skupine, saj so že imele obliko nekakšnih paravojaških struktur. Zato jih je bilo pomembno aktivirati za to, da svojo mladost končajo v blatu.”
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
"Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več"
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
“Religija se je skozi velika vrata vrnila v politiko in polni njen ideološki prostor. V politiki ni več ideologije, postala je izključno servis določenih interesnih skupin. Nalogo ukvarjanja z ideološkimi razsežnostmi človeškega bitja so prevzele religijske institucije. Zato se mi zdi ta zanimiva, menim pa tudi, da moramo vse velike ideje, vključno z idejo boga oziroma absoluta, vedno znova vračati nazaj v središče, jih na novo izumljati, jim dajati nove pomene in jih opazovati iz različnih perspektiv.”
Ob smrti Leonarda Cohena ste zapisali, da ga imate za svojega učitelja religije. Kako ste to mislili?
“On se je sam vedno opisoval za religioznega človeka. Njegova judovska skupnost ga je pogosto obsojala, ker je prakticiral budizem in se določeno obdobje spogledoval tudi s krščanstvom. Verjel je, da so poti do boga oziroma do resnice različne in da se je treba o teh poteh poučiti in jih skušati razumeti. To pomeni, da se postavlja pod vprašaj le ena sama zveličavna resnica. Poti do resnice so različne, pomeni so različni in moramo jih raziskovati, saj na ta način raziskujemo sami sebe, se na novo osmišljamo in skušamo odkriti, kje se nahajamo v svetu. Zato je Leonard Cohen nekako moj učitelj religije, čeprav sam zase nisem prepričan, da sem veren. S tem se le občasno spogledujem.”
Rojeni ste bili v Ljubljani, trenutno živite v Mostarju. Za pot v svoje rojstno mesto ste dolgo potrebovali vizo.
“To je eden od pokazateljev absurdnosti in primitivnosti sistema, ki mu ni mar za posameznika in človeka. Človeku odreka pravico do intimnega spomina in mu določa, kaj sme imeti za svoje in česa ne. Jaz mislim, da gre za intimno stvar in pravico vsakega posameznika, da izbere, kateri prostor bo imel za svojega.”
Živeli ste tudi v Sarajevu, Samoboru, Zagrebu, Splitu. Kako z izkušnjo bivanja v vseh teh mestih gledate na vojno na področju nekdanje Jugoslavije?
“Podpisano je premirje, vojna pa se nadaljuje z drugimi sredstvi. Na lastne oči sem videl, da je vojna poslovni podvig velikih razsežnosti. Ta poslovni podvig se v resnici nikoli ne konča. Obdobje med dvema vojnama je namenjeno le pripravi za naslednjo vojno. Leonard Cohen je dejal, da so vse vojne v resnici nadaljevanje vojne, ki se je začela med Atenami in Šparto in se ni nikoli končala. Gre za boj med dvema principoma, ki so ju predstavljale Atene in Šparta. A mislim, da se je ta metaforični pomen nekje izgubil in gre le še za formo brez prave vsebine. Vojne so le sredstvo za uresničevanje poslovnih interesov, tako da nikomur ni zares jasno, za kaj se v resnici bojuje. Domnevno so v ozadju vojne vedno nekakšne velike ideje, v bistvu pa so vojne namenjene prerazporeditvi bogastva.”
Pri tem pa pridejo prav tudi miti, še posebej nacionalni.
“Vsekakor. To so politična orodja, ki jih uporabljajo za dviganje vojne pripravljenosti in vojne morale. Nacionalizem je orodje, s katerim je najlažje motivirati ljudi, da se začnejo premikati v želeno smer. Tako je najlažje upravičevati represivne ukrepe. Že 25, 26 let spremljam, kako manipulirajo z nacionalnimi čustvi za dosego določenih ciljev. Prav zato nacionalizem predstavlja največjo težavo vseh družb, ne samo naših na Balkanu. Z govorom o zaščiti nacionalnih interesov so uvedli izredno stanje v Franciji, postavili žičnate ograje in tako naprej. Žica naj bi preprečevala ljudem vstop v določen prostor, ob tem pa ljudje ne pomislijo, da se lahko zgodi, da v določenem trenutku zaradi nje sami ne bodo mogli oditi iz tega prostora. Z njo ne le, da preprečuješ drugemu vstop, ampak tudi preprečuješ izhod samemu sebi. Ob tem smo pozabili tudi na zgodovino. Še posebej Slovenci bi se morali spomniti na to, kaj je doživljala Ljubljana med drugo svetovno vojno, in s prezirom zavreči to žico. Če bi se česa naučili iz svoje zgodovine, takih stvari ne bi ponavljali.”
Zgodovina se ponavlja kot farsa.
“Očitno, žal. Bojim se, da ta farsa povzroča smeh, ki se spet lahko konča v solzah. Ne glede na to, kar farsa pomeni, tragičnost nikoli ne umanjka.”
Pri tem je prisoten še en pojav, ki se imenuje selektivno pomnjenje zgodovine.
“Jemljemo samo stvari, ki nam v določenem trenutku lahko koristijo. Vzamemo jih iz konteksta in jih uporabimo za dnevno-politične namene.”
Kako se to odraža v Bosni in Hercegovini?
“V zadnjih 20 letih je Bosna in Hercegovina postala nekakšen paralelni svet, nekakšna oblika časovno-prostorske diskontinuitete, črna luknja, v kateri se celo čas vrti drugače kot drugod po svetu. Tak občutek lahko dobi vsak, ki pride v Bosno in Hercegovino. Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več. Mi se že 25 let ne premaknemo nikamor. Še vedno se razpravlja o enakih stvareh. Vsaj v politiki, ljudje pa skušajo le preživeti in mislim, da jim je vse manj jasno, kaj se dogaja v politiki, postajajo vse bolj nezainteresirani. Situacija je zelo čudna.”
Začela sva z religijo, z njo tudi končajva – nogometom kot religijo. Ste nogometni komentator.
“Sem. Navdušen sem nad teorijo, da je človek pravzaprav bitje igre. Igra je zato bistvena, a ne kot religija, ampak kot sredstvo, ki človeku pomaga, da čim dlje ostane v podobnem stanju kot nedolžen otrok. Ko odraste in postane resen, se ne igra več, zato pa rad gleda, kako se drugi igrajo z žogo. To ga spomni na to, da bi se tudi sam lahko igral še naprej, da če si odrasel, še ne pomeni, da nimaš več pravice do igre. Fascinira pa me tudi prepletanje nogometa s politiko in nogomet – kot način osvoboditve in emancipacije. Nikoli se ne smemo pozabiti igrati. Če bi se igrali ves čas, bi bili manj dovzetni za vse druge grozne stvari, ki sva se jih dotaknila med tem pogovorom.”
Obstaja tudi druga stran te igra. Vojna na Balkanu se je praktično začela na nogometnem igrišču.
“Na nek način, ampak ni čisto tako. Radi mislimo, da je bilo tako. Najlažje je bilo rekrutirati navijaške skupine, saj so že imele obliko nekakšnih paravojaških struktur. Zato jih je bilo pomembno aktivirati za to, da svojo mladost končajo v blatu.”
Po več kot enoletnem delu je ekipa filma Železne stopinje pripravljena na premiero, ki bo 13.10.2017 v Kinu Šiška. Producent in idejni vodja projekta Denis Brnčič pravi, da so metalci eni najbolj zvestih pripadnikov katerekoli subkulture. Film Železne stopinje bo dokumentiral heavy metal sceno na Slovenskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
MRFY - ANAKIN THE 1975 - MILK RATIONALE - RE:UP RATIONALE - OIL AND WATER ALICE BLUE - HEARTBEAT AQUILO - THIN KELELA - LKM KELELA - BLUE LIGHT DANDELION CHILDREN - NUMB RYAN ADAMS - BACK IN YOUR HEAD LIV - HURTS TO LIV GRYFFIN - NOBODY COMPARES TO YOU CULTS - OFFERING LEON - NO GOODBYES KELE OKEREKE feat. OLLY ALEXANDER - GROUNDS FOR RESENTMENT AGES AND AGES - HOW IT FEELS CHELSEA CUTTLER - YOU MAKE ME CHELSEA CUTTLER - SNOW IN OCTOBER LAUV - EASY LOVE MAJID JORDAN FEAT. DVSN - MY IMAGINATION MANCHESTER ORCHESTRA - THE GOLD MANCHESTER ORCHESTRA - THE ALIEN SLOW DANCER - DON'T BELIEVE SABRINA CLAUDIO – FROZEN
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je - kako ugotoviti koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko - s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov - v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način je to kar tretjinski, 33% porast populacije. Kako natančno je tovrstno štetje, kaj sploh je molekularna genetika, kako je potekala raziskava in kakšne so njene posledice?
Dare Kaurič je eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev v slovenskem pop miljeju. Pa ne samo tam; njegova zgodba se je začela v punk bendu Kuzle v 80-ih, nadaljevala s projektom Radio Panoi in duetom Bojler, v 90-ih pa je pristal v Kingstonih. Vmes pa spisal tudi nekaj hitov za Zablujeno Generacijo.
BANKS - UNDERDOG BORNS - SWEET DREAMS MOKITA & MATY NOYES - GOODBYE SHOUT OUT LOUDS - TONIGHT I HAVE TO LEAVE IT SHOUT OUT LOUDS - FALL HARD OSCAR AND THE WOLF - RUNAWAY LANY - SUPER FAR JORJA SMITH X PREDITAH - ON MY MIND LIGHTS - WE WERE HERE THE NEIGHBOURHOOD - YOU GET ME SO HIGH THE NEIGHBOURHOOD - SADDERDAZE LIZ HUETT - STFU & HOLD ME (explicit) ELLI INGRAM - TABLE FOR TWO FIRST AID KIT - IT'S A SHAME NICK MULVEY - UNCONDITIONAL THE HORRORS - POINT OF NO REPLY THE HORRORS - WORLD BELOW CULTS - I TOOK YOUR PICTURE JORDAN RAKEI - LUCID GIRLPOOL - IT GETS MORE BLUE NOW, NOW - YOURS R I T U A L - WOULDN'T BE LOVE R I T U A L - DROWN THE LOVERS
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Katalonci se pripravljajo na nedeljski referendum o neodvisnosti te regije na severovzhodu Španije. V mestih in vaseh trenutno vlada nekakšno izredno stanje, saj španska vlada izvedbi referenduma nasprotuje in prek groženj s finančnimi in zapornimi kaznimi za uradnike in politične predstavnike, racijami, prevzemom nadzora nad financami te avtonomne regije in intenzivnim iskanjem volilnih lističev ter skrinjic pritiska na lokalne oblasti. Razmere komentira Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, ki že več kot desetletje podrobno spremlja razvoj razprav o katalonski neodvisnosti.
V glasbenih Noticah smo nadaljevalio krog predstavitev izbrancev razpisa Imamo novo glasbo. Gre za sodelovanje naše hiše in ministrstva za kulturo, namen razpisa pa je predvsem spodbujanje produkcije novih skladb v slovenskem jeziku ter povečanje deleža kakovostne domače glasbe. Tokrat so bili na vrsti rokerji Up N' downs.
Ahmada, ki je uspešen primer integracije, Slovenija po 19. mesecih vrača na Hrvaško. Ni jasno po kakšnem ključu. "Rabim delo, pravijo, da ne morem, ker imam Dublin. Rad bi se šolal, pravijo, da imam Dublin. Rad bi jedel, pravijo, da imam Dublin. Ti imaš dušo, jaz imam dušo. Ti imaš srce, jaz imam srce. Kaj delam jaz narobe?"
Odzvali smo se na pismo poslušalke iz Izole, ki je opozorila na slabo javno razsvetljavo v starem mestnem jedru Izole.
Domača ekipa je bila boljša, podjetnejša, učinkovitejša. Rutinirano je zmagala in potrdila svoj evropski sloves.
MORRISSEY - SPENT THE DAY IN BED GAŠPER FEAT. ZALA KRALJ - VALOVI WILD BEASTS - PUNK DRUNK & TREMBLING WILD BEASTS - BED OF NAILS TOVE LO - DISCO TITS TOVE STYRKE - MISTAKES BEN GIBBARD - THE CONCEPT FUTURSKI - DECISIONS FUTURSKI - PRESSURE OF YOUR PRESSURE ARIEL PINK - FEELS LIKE HEAVEN RY X - BAD LOVE MUNA - ON MY WAY LEON - I BELIEVE IN US ODESZA FEAT. NAOMI WILD - HIGHER GROUND ODESZA FEAT. LEON BRIDGES - ACROSS THE ROOM JESSIE WARE - ALONE FATHER JOHN MISTY - THINGS IT WOULD HAVE BEEN HELPFUL TO KNOW BEFORE THE REVOLUTION ANNA LEONE - MY SOUL I KAT DAHLIA - BODY AND SOUL
Superior Engineering je ekipa mladih nadobudnih študentov, ki z dirkalnikom lastne izdelave tekmujejo na tekmovanjih Student formula po vsej Evropi.
Serija koncertov funk, jazz in soul glasbe, imenovana Musicology Barcaffe Sessions, prihaja v Ljubljano. Gre za svež koncept koncertne izkušnje v mestu, ki glasbenikom omogoča nastop v klubskem vzdušju, občinstvu pa daje možnost umetnike videti in doživeti čisto od blizu. Zgodba se bo začela s koncertom britanske skupine Incognito.
Pogovor z Miho Podgornikom, ki je z Ivico Kosteličem v ekstremnih razmerah, ob vetru, ki je pihal tudi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, in temperaturah, ki so se ustavile tudi pri 40-ih stopinjah pod ničlo, s smučmi prečkal Grenlandijo. Za 582 kilometrov dolg podvig sta potrebovala dobrih 18 dni.
Duo Ponte je vokalno-kitarski duet, v katerem sta se Alja Petric in Damjan Stanišić združila z vizijo raziskovanja glasbe različnih kultur sveta.
Neveljaven email naslov