Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Naši znanstveniki v prihodnost zrejo z optimizmom
Slovenija se po sedmih letih danes vendarle pridružuje Cernu, ki je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je popoldne v Ženevi podpisala sporazum med našo državo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave o podelitvi statusa pridružene članice. To bo prvi korak k članstvu v Cernu, po petih letih pa bomo postali polnopravna članica organizacije.
Slovenija postala pridružena članica @CERN @MIZS_RS pic.twitter.com/1l9RYvRgN9
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Kaj sicer prinaša podpis sporazuma in kako bo članarini kos naša država, pa je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport:
Izjava ministrice po podpisu:
Ministrica težav pri ratifikaciji sporazuma ne pričakuje. Upa, da ga bodo naši poslanci ratificirali že v prvi polovici prihodnjega leta.
“Imamo konje v startnih boksih, zdaj je treba bokse le odpreti. Na jahačih je, da jih poženejo. Kolikor jih poznam, ni zadržkov, da ne bi poleteli.” – Fizik v Cernu dr. Marko Mikuž
Z vključitvijo bo naša država dobila dostop do raziskovalne infrastrukture, tehnoloških projektov in izobraževalnih programov, o čemer se je v Cernu s tremi slovenskimi znanstveniki, ki delujejo na francosko-švicarski meji, danes pogovarjala Maja Ratej. Slišali boste dr. Marka Mikuža, dr. Andreja Goriška in dr. Andreja Filipčiča.
V Cernu deluje več kot 11 tisoč znanstvenikov, slovenska ekipa pa se bo – pričakujejo – iz peščice dvajsetih tudi začela povečevati. Po besedah še enega od od naših fizikov v Cernu dr. Boštjana Mačka je svet teh elementarnih delcev, ki jih preučujejo vsi skupaj, na prvi pogled enako zapleten kot velikanski konglomerat ljudi, ki delujejo za tem. Včasih nastanek trk, ki pa se lahko izkaže za prebojnega.
Katere kotičke Cerna poznajo le raziskovalci, katera je tista legendarna soba, v kateri se je rodil internet, kam se hodijo rekreirat. O vsem tem dva “insajderja” dr. Boštjan Maček in dr. Andrej Gorišek.
Na kaj naleti človek med sprehodom @CERN ? Na papirno džunglo oziroma pisarno legendarnega fizika Johna Ellisa, ki je bil že gost @Val202 pic.twitter.com/iiJeI1VcjM
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Naši znanstveniki v prihodnost zrejo z optimizmom
Slovenija se po sedmih letih danes vendarle pridružuje Cernu, ki je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je popoldne v Ženevi podpisala sporazum med našo državo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave o podelitvi statusa pridružene članice. To bo prvi korak k članstvu v Cernu, po petih letih pa bomo postali polnopravna članica organizacije.
Slovenija postala pridružena članica @CERN @MIZS_RS pic.twitter.com/1l9RYvRgN9
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Kaj sicer prinaša podpis sporazuma in kako bo članarini kos naša država, pa je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport:
Izjava ministrice po podpisu:
Ministrica težav pri ratifikaciji sporazuma ne pričakuje. Upa, da ga bodo naši poslanci ratificirali že v prvi polovici prihodnjega leta.
“Imamo konje v startnih boksih, zdaj je treba bokse le odpreti. Na jahačih je, da jih poženejo. Kolikor jih poznam, ni zadržkov, da ne bi poleteli.” – Fizik v Cernu dr. Marko Mikuž
Z vključitvijo bo naša država dobila dostop do raziskovalne infrastrukture, tehnoloških projektov in izobraževalnih programov, o čemer se je v Cernu s tremi slovenskimi znanstveniki, ki delujejo na francosko-švicarski meji, danes pogovarjala Maja Ratej. Slišali boste dr. Marka Mikuža, dr. Andreja Goriška in dr. Andreja Filipčiča.
V Cernu deluje več kot 11 tisoč znanstvenikov, slovenska ekipa pa se bo – pričakujejo – iz peščice dvajsetih tudi začela povečevati. Po besedah še enega od od naših fizikov v Cernu dr. Boštjana Mačka je svet teh elementarnih delcev, ki jih preučujejo vsi skupaj, na prvi pogled enako zapleten kot velikanski konglomerat ljudi, ki delujejo za tem. Včasih nastanek trk, ki pa se lahko izkaže za prebojnega.
Katere kotičke Cerna poznajo le raziskovalci, katera je tista legendarna soba, v kateri se je rodil internet, kam se hodijo rekreirat. O vsem tem dva “insajderja” dr. Boštjan Maček in dr. Andrej Gorišek.
Na kaj naleti človek med sprehodom @CERN ? Na papirno džunglo oziroma pisarno legendarnega fizika Johna Ellisa, ki je bil že gost @Val202 pic.twitter.com/iiJeI1VcjM
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov