Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Naši znanstveniki v prihodnost zrejo z optimizmom
Slovenija se po sedmih letih danes vendarle pridružuje Cernu, ki je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je popoldne v Ženevi podpisala sporazum med našo državo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave o podelitvi statusa pridružene članice. To bo prvi korak k članstvu v Cernu, po petih letih pa bomo postali polnopravna članica organizacije.
Slovenija postala pridružena članica @CERN @MIZS_RS pic.twitter.com/1l9RYvRgN9
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Kaj sicer prinaša podpis sporazuma in kako bo članarini kos naša država, pa je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport:
Izjava ministrice po podpisu:
Ministrica težav pri ratifikaciji sporazuma ne pričakuje. Upa, da ga bodo naši poslanci ratificirali že v prvi polovici prihodnjega leta.
“Imamo konje v startnih boksih, zdaj je treba bokse le odpreti. Na jahačih je, da jih poženejo. Kolikor jih poznam, ni zadržkov, da ne bi poleteli.” – Fizik v Cernu dr. Marko Mikuž
Z vključitvijo bo naša država dobila dostop do raziskovalne infrastrukture, tehnoloških projektov in izobraževalnih programov, o čemer se je v Cernu s tremi slovenskimi znanstveniki, ki delujejo na francosko-švicarski meji, danes pogovarjala Maja Ratej. Slišali boste dr. Marka Mikuža, dr. Andreja Goriška in dr. Andreja Filipčiča.
V Cernu deluje več kot 11 tisoč znanstvenikov, slovenska ekipa pa se bo – pričakujejo – iz peščice dvajsetih tudi začela povečevati. Po besedah še enega od od naših fizikov v Cernu dr. Boštjana Mačka je svet teh elementarnih delcev, ki jih preučujejo vsi skupaj, na prvi pogled enako zapleten kot velikanski konglomerat ljudi, ki delujejo za tem. Včasih nastanek trk, ki pa se lahko izkaže za prebojnega.
Katere kotičke Cerna poznajo le raziskovalci, katera je tista legendarna soba, v kateri se je rodil internet, kam se hodijo rekreirat. O vsem tem dva “insajderja” dr. Boštjan Maček in dr. Andrej Gorišek.
Na kaj naleti človek med sprehodom @CERN ? Na papirno džunglo oziroma pisarno legendarnega fizika Johna Ellisa, ki je bil že gost @Val202 pic.twitter.com/iiJeI1VcjM
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Naši znanstveniki v prihodnost zrejo z optimizmom
Slovenija se po sedmih letih danes vendarle pridružuje Cernu, ki je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič je popoldne v Ženevi podpisala sporazum med našo državo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave o podelitvi statusa pridružene članice. To bo prvi korak k članstvu v Cernu, po petih letih pa bomo postali polnopravna članica organizacije.
Slovenija postala pridružena članica @CERN @MIZS_RS pic.twitter.com/1l9RYvRgN9
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Kaj sicer prinaša podpis sporazuma in kako bo članarini kos naša država, pa je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport:
Izjava ministrice po podpisu:
Ministrica težav pri ratifikaciji sporazuma ne pričakuje. Upa, da ga bodo naši poslanci ratificirali že v prvi polovici prihodnjega leta.
“Imamo konje v startnih boksih, zdaj je treba bokse le odpreti. Na jahačih je, da jih poženejo. Kolikor jih poznam, ni zadržkov, da ne bi poleteli.” – Fizik v Cernu dr. Marko Mikuž
Z vključitvijo bo naša država dobila dostop do raziskovalne infrastrukture, tehnoloških projektov in izobraževalnih programov, o čemer se je v Cernu s tremi slovenskimi znanstveniki, ki delujejo na francosko-švicarski meji, danes pogovarjala Maja Ratej. Slišali boste dr. Marka Mikuža, dr. Andreja Goriška in dr. Andreja Filipčiča.
V Cernu deluje več kot 11 tisoč znanstvenikov, slovenska ekipa pa se bo – pričakujejo – iz peščice dvajsetih tudi začela povečevati. Po besedah še enega od od naših fizikov v Cernu dr. Boštjana Mačka je svet teh elementarnih delcev, ki jih preučujejo vsi skupaj, na prvi pogled enako zapleten kot velikanski konglomerat ljudi, ki delujejo za tem. Včasih nastanek trk, ki pa se lahko izkaže za prebojnega.
Katere kotičke Cerna poznajo le raziskovalci, katera je tista legendarna soba, v kateri se je rodil internet, kam se hodijo rekreirat. O vsem tem dva “insajderja” dr. Boštjan Maček in dr. Andrej Gorišek.
Na kaj naleti človek med sprehodom @CERN ? Na papirno džunglo oziroma pisarno legendarnega fizika Johna Ellisa, ki je bil že gost @Val202 pic.twitter.com/iiJeI1VcjM
— Frekvenca X (@FrekvencaX) December 16, 2016
Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.
"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.
Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.
Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.
Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.
Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.
Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.
Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe
Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.
Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?
Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.
Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.
Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.
Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.
Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?
O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.
Neveljaven email naslov