Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je prejemnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Splitski avtor številnih glasbenih uspešnic Gibonni pravi, da je Evropa najboljša stvar na svetu
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je dobitnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Ljubezen do popularne glasbe je začutil zelo zgodaj, a je moral prepričati očeta. Bilo ga je strah, da bo Gibonni postal del nečesa, kar je banalno, brez pravega pomena.
Gibonni je govoril o svoji bogati tridesetletni glasbeni karieri, o merilih v svetovni glasbi in ideji Evrope. Celoten pogovor bo že kmalu dostopen tudi na naši spletni strani!
“Od Madrida do Murske Sobote prepevamo iste melodije, le v drugem jeziku.” ???@GibonniOfficial v pogovoru z @andrejkaroli
— Val 202 (@Val202) May 31, 2017
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je prejemnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Splitski avtor številnih glasbenih uspešnic Gibonni pravi, da je Evropa najboljša stvar na svetu
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je dobitnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Ljubezen do popularne glasbe je začutil zelo zgodaj, a je moral prepričati očeta. Bilo ga je strah, da bo Gibonni postal del nečesa, kar je banalno, brez pravega pomena.
Gibonni je govoril o svoji bogati tridesetletni glasbeni karieri, o merilih v svetovni glasbi in ideji Evrope. Celoten pogovor bo že kmalu dostopen tudi na naši spletni strani!
“Od Madrida do Murske Sobote prepevamo iste melodije, le v drugem jeziku.” ???@GibonniOfficial v pogovoru z @andrejkaroli
— Val 202 (@Val202) May 31, 2017
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov