Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Maja Keuc ali Amaya je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.”
“Ko sem prišla v Stockholm, sem morala veliko predelati. Postavila sem si cilje, ki jih je bilo nemogoče doseči, in trpela sama s sabo. Spraševala sem se, ali sem resnično dovolj dobra, imela sem slovenski kompleks majhnosti. Po dveh, treh letih pa sem si rekla, da je dovolj. Če sem tukaj, sem že dovolj dobra, da lahko mirno ustvarjam.”
Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R’n’B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: “Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja.”
“Bolj kot se skušam tlačiti v neko škatlo, bolj se mi vesolje upira.”
Maja, ki smo jo prvič spoznali v šovu Slovenija ima talent, zatem pa se je njena kariera na domačih tleh strmo vzpenjala, se je odločila za študij v tujini: “Ko se je tukaj vse skupaj začelo, sem imela ravno maturo. Učila sem na očeh javnosti, po treh letih pa sem si želela, da bi se drugače razvijala.”
“Študij v tujini sem si plačevala sama z nastopi in delom v glasbi. Dobila pa sem tudi štipendijo Ministrstva za kulturo, kar mi je seveda pomagalo.”
Pravi, da je življenje v Stockholmu bolj umirjeno kot pri nas: “So večji individualisti in so bolj zadržani kot mi. Pogrešam malce slovenske srčnosti, topline. Hecno je tudi, da mi veliko več jemo.”
Veliko piše tudi za azijski trg: “Njihova industrija je popolnoma drugačna od katere koli druge. Že majhne punčke in fantke pripravljajo na zvezdništvo. Njihovi urniki so neverjetni: šoli sledijo plesne, klavirske in pevske vaje, nato pa morajo še v studio. Spijo po tri ure in tako pet, šest let zapored.”
Na svetovni glasbeni trg veliko novincev skuša med drugim prodreti s priredbami svetovno znanih pesmi, ki jih objavijo na Youtubu. Tam lahko najdemo tudi novejši Amayini priredbi švedske izvajalke popa Loreen in raperja Draka.
“Glasbena industrija se je tako spremenila, velike založbe iščejo že izdelan produkt. Pomembni so streami, ogledi, sledilci, gledamo samo še številke, kar je grozno. Sem srčen človek, ki ne gre skupaj s številkami. Meni je pomembno, da delam, kar mi je všeč, in da sem srečna, če je to na veliki bazi ali pa ne, pa nimam vpliva. To se zgodi ali pa se ne. Tega ne moreš doseči na silo.”
Za zdaj ostaja na Švedskem. Tam se bo podala na manjšo turnejo, hkrati pa pravi, da se mora malce usesti in razmisliti o svojih nadaljnjih korakih. Švedska je tretji največji izvoznik glasbe na svetu, ki se lahko pohvali s svetovno uspešnimi producenti in glasbenimi izvajalci. Tudi zato je prodor na trg vse prej kot lahek: “Iščejo nekaj, kar še ni bilo slišano. To, da imaš glas, da imaš talent, je le 20 odstotkov. Prave ljudi moraš imeti ob sebi, pravi komad, je kot loterija, vse se mora urediti, potem pa se lahko vse zelo hitro razvije.”
“Ko se najdeta dve glasbeni duši, je enostavno in težko. Umetnost je drug drugega držati v ravnovesju in uskladiti urnike. Veliko se pogovarjava in si želiva najboljše.” – Maja o svojem zaročencu Jonahu, članu nekdanje priljubljene švedske skupine Dirty Loops
Singel Chase me govori o tem, da se ji je življenje na Švedskem postavilo na glavo.
“Ni bilo enostavno, bila sem novinka, morala sem se dokazovati, kar mi ni bilo v navadi, saj se mi je v Sloveniji vse kar zgodilo. Ko se ti vse zgodi čez noč, ne veš, kaj pomeni delati od začetka in trdno. Tako je ta skladba nastala čisto naravno.”
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS). Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak se naredi komplementaren projekt.
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov. Z njim se je srečala Nina Zagoričnik.
Odpravili smo se tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
V duhu Evropske prestolnice kulture 2025 debatiramo o programu in prostorskih spremembah Nove Gorice. Kakšno dediščino nam bo zapustila? Razmišljamo pa tudi o meji in o Epicentru EPIK. Gostje in gost oddaje: Neda Rusjan Bric, umetniška vodja, Vesna Humar, koodinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, in Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte.
Nina Zgoričnik v družbi arhitektov Tomaža Vuge, rojenega Solkanca, ki je spremljal rojstvo Nove Gorice, in Novogoričana Mihe Rijavca, odkriva zgodovinski razvoj mesta, nove možnosti razvoja in vizijo mladih ustvarjalcev.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje turistične skupine.
Igorja Saksido odrasli poznajo kot literarnega zgodovinarja, mladi pa ga prej prepoznajo v vlogi predavatelja, ki snov rad kdaj pa kdaj poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvidoma pesem. No, marsikdo pa ne ve, da njegove korenine segajo tudi v goriške konce. Zato smo tudi njega vprašali, kako gleda na svoje mesto danes.
Nova Gorica je v mladih letih dom predstavljala tudi Ervinu Hladniku Milharčiču, priznanemu novinarju, ki trenutno slovi kot izjemen pisec reportaž za časopisno hišo Dnevnik. V svoji bogati novinarski karieri je poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu, nekaj časa pa je kot novinar deloval v Kairu in nato v Jeruzalemu. Hkrati je eden tistih, ki je lepote Nove Gorice prepoznal šele, ko je obmejno mesto zapustil.
Razmišljanje o svojem rojstnem mestu je z nami delila tudi Mojca Širok, dolgoletna novinarka informativnega programa Radiotelevizije Slovenija. Kar 13 let se je javljala kot dopisnica iz Vatikana in Italije, trenutno pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja. Kljub dolgim letom, ki jih je preživela zdoma, se zelo rada spominja kraja, kjer je odraščala. Nova Gorica je njeno mesto.
Z velikim mitingom so 13. junija 1948 vzidali temeljni kamen za prvi nov objekt v Novi Gorici, štirinadstropni stanovanjski blok nasproti današnjega doma upokojencev. Postopoma so jih na današnji Kidričevi, Trubarjevi in Rutarjevi zgradili deset, že desetletja pa so med Novogoričani znani kot - ruski bloki. In v enem od njih je živel tudi Iztok Mlakar.
Tako se svoje mladosti spominja Igor Vidmar, skorajda vedno v črno oblečen novinar, glasbeni promotor, menedžer, producent, politični aktivist in komentator.
Predstavljajte si mobilno mini pivovarno, ki lahko pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarjenja tako, da pot med varilcem piva in njegovim odjemalcem skrajša na približno dva metra. Takšen sistem so razvili v družinskem podjetju Šrkrlj d. o. o. Gosti pogovora so direktor družinskega podjetja Marko Škrlj, dr. Marko Likon, kemijski tehnolog in razvojni inženir v podjetju ter vodja prodaje Uroš Zorn. O procesu superkritične ekstrakcije, trendih izvoza v tujino in dobi, ki jo boste morali počakati, da boste iz svojega pivskega sodčka lahko poskusili hmeljsko stvaritev.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Anja Bukudur in Ivan Mangani sta slovensko-italijanski par, ki je po večletnih preučevanjih pogojev uresničil drzno idejo in v Posočju začel gojiti prvi pravi slovenski žafran pod blagovno znamko žafran Tolmin. Za razliko od spomladanskega žafrana pravi žafran cveti oktobra, ko ročno poberejo in očistijo nitke te najdražje in ene najstarejših začimb na svetu.
Nasilje v Izraelu in Palestini se nadaljuje, diplomati in mednarodna skupnost pozivajo obe strani k prekinitvi ognja, v ozadju in pogosto spregledana pa ostajajo življenja Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Z Ano Tasič, ki je kot prostovoljka delovala v palestinskih begunskih taboriščih, se pogovarjamo o žrtvah enega najdlje trajajočih konfliktov, o njenem pogledu na poročanje zahodnih medijev in odzivih na spopade v zadnjih tednih.
Matej Vranič je poklicni fotograf in filmar, ki najbolj uživa, ko dela fotografske ali video zgodbe, povezane z živalmi, za kar je leta 2017 dobil tudi naziv najboljši naravoslovni fotograf. Njegovi protagonisti samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic so bile slovenske žabe, divje živali v mestu in različne ptice. Prav o pticah Šaleške doline je 2018 posnel svoj prvi dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. Jeseni pa bo premiero doživel njegov drugi naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija o manj pogosto izpostavljenih vrstah sesalcev, ptic, plazilcev, rib, dvoživk, žuželk in rastlin. Danes je premiero doživel napovednik za film, na Facebok strani Divja Slovenija in Živim z NATURO 2000 pa je na voljo tudi posnetek današnjega pogovora s celotno filmsko ekipo.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v sodelovanju z mrežo SCORE, ki so se ji leta 2017 pridružili tudi raziskovalci z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan, je danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020. Uporabo teh v ciljni populaciji ocenjujejo s pristopom, ki se imenuje epidemiologija odpadnih vod. Ta temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih proizvodov presnove. Več nam je povedala prof. dr. Ester Heath z odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov