Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra prestolov
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra Prestolov
Leta 1996 se je začelo s prvo knjigo fantazijske zgodbe Georgea R. R. Martina. Potem je z vsakim nadaljevanjem zanimanje strmo naraščalo. Leta 2007 je Boštjan Gorenc Pižama prvič prevedel Game of Thrones še v slovenščino, leta 2011 pa je HBO posnel prvo sezono serije o sedmih kraljestvih. Danes je to televizijska serija z nepregledno množico oboževalcev po vsem svetu.
“Da veš, da si del ene tako velike zgodbe, nadaljevanke, ki je presegla vse meje … neverjetno! Pa to, da sem spoznal Emilio Clarke! Snemanje je naporno. Tri tedne sem vstajal ob treh zjutraj, vse skupaj je trajalo do sončnega zahoda.”
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra prestolov
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra Prestolov
Leta 1996 se je začelo s prvo knjigo fantazijske zgodbe Georgea R. R. Martina. Potem je z vsakim nadaljevanjem zanimanje strmo naraščalo. Leta 2007 je Boštjan Gorenc Pižama prvič prevedel Game of Thrones še v slovenščino, leta 2011 pa je HBO posnel prvo sezono serije o sedmih kraljestvih. Danes je to televizijska serija z nepregledno množico oboževalcev po vsem svetu.
“Da veš, da si del ene tako velike zgodbe, nadaljevanke, ki je presegla vse meje … neverjetno! Pa to, da sem spoznal Emilio Clarke! Snemanje je naporno. Tri tedne sem vstajal ob treh zjutraj, vse skupaj je trajalo do sončnega zahoda.”
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov