Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Kako odgovarja nasprotnikom živalskih vrtov?
Ravno v tem času so živalski vrtovi zelo pomembni, saj lahko premostimo primanjkljaje, ki nastajajo v naravi. Živalski vrtovi, ki sestavljajo zvezo, lahko ohranijo določeno živalsko vrsto, ki je ogrožena. Sibirskega tigra so prav s pomočjo živalskih vrtov so na primer naselili na nekaterih predelih. Predvsem pa imajo živalski vrtovi najpomembnejšo vlogo pri izobraževanju obiskovalcev.
Kako živali v ljubljanskem živalskem vrtu preživljajo hudo vročino?
Pomagamo jim, saj imajo podobne težave kot ljudje. Tuširamo jih s hladnejšo vodo, dobijo več tekočine, sočno hrano, poležavajo v senci. Pripravljamo jim tudi sladolede, zveri se hladijo s krvnim sladoledom, opice dobijo zamrznjemo sadje, morski levi ribji sladoled … Tudi puščavske živali so v najhujši vročini najraje v senci.
Kdo daje živalim v ZOO imena?
Najbolj simpatično mi je zebrino ime Črtica. Včasih dajejo živalim imena oskrbniki, včasih obiskovalci, biologi, pokrovitelji …
Pa se odzivajo na svoja imena?
Običajno se odzovejo na oskrbnika. Najbolj učinkovit klic pa je hrana v rokah …
Služba v živalskem vrtu je verjetno nekaj posebnega …
Veliko otrok pravi, ko jih vprašam, kaj bodo, ko odrastejo, da bi bili radi oskrbniki v živalskem vrtu. Ja, lahko potrdim, da je v živalskem vrtu lepo delati. Delo je zelo raznoliko, saj tudi fotografiram, pripravljam dogodke … Vsi, ki delamo tu, smo multipraktiki.
Najljubša žival, živalska vrsta?
Moj maček in dve činčili. Pri vrstah pa so me najbolj fascinirale žuželke.
Strah pred živalmi je velikokrat znotraj votel …
Tudi zaradi strahu ogrožamo nekatere živali. Le z znanjem lahko ta strah presežemo, s tem naredimo veliko zase in za živali.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali
Petra Hrovatin je ZOO pedagoginja, kar pomeni, da je učiteljica v Živalskem vrtu Ljubljana. Poučuje obiskovalce, ne živali. Uči nas naravovarstva, spoštovanja do živali, pomaga pri odpravljanju predsodkov, poskuša živali ljudem predstaviti realno.
Kako odgovarja nasprotnikom živalskih vrtov?
Ravno v tem času so živalski vrtovi zelo pomembni, saj lahko premostimo primanjkljaje, ki nastajajo v naravi. Živalski vrtovi, ki sestavljajo zvezo, lahko ohranijo določeno živalsko vrsto, ki je ogrožena. Sibirskega tigra so prav s pomočjo živalskih vrtov so na primer naselili na nekaterih predelih. Predvsem pa imajo živalski vrtovi najpomembnejšo vlogo pri izobraževanju obiskovalcev.
Kako živali v ljubljanskem živalskem vrtu preživljajo hudo vročino?
Pomagamo jim, saj imajo podobne težave kot ljudje. Tuširamo jih s hladnejšo vodo, dobijo več tekočine, sočno hrano, poležavajo v senci. Pripravljamo jim tudi sladolede, zveri se hladijo s krvnim sladoledom, opice dobijo zamrznjemo sadje, morski levi ribji sladoled … Tudi puščavske živali so v najhujši vročini najraje v senci.
Kdo daje živalim v ZOO imena?
Najbolj simpatično mi je zebrino ime Črtica. Včasih dajejo živalim imena oskrbniki, včasih obiskovalci, biologi, pokrovitelji …
Pa se odzivajo na svoja imena?
Običajno se odzovejo na oskrbnika. Najbolj učinkovit klic pa je hrana v rokah …
Služba v živalskem vrtu je verjetno nekaj posebnega …
Veliko otrok pravi, ko jih vprašam, kaj bodo, ko odrastejo, da bi bili radi oskrbniki v živalskem vrtu. Ja, lahko potrdim, da je v živalskem vrtu lepo delati. Delo je zelo raznoliko, saj tudi fotografiram, pripravljam dogodke … Vsi, ki delamo tu, smo multipraktiki.
Najljubša žival, živalska vrsta?
Moj maček in dve činčili. Pri vrstah pa so me najbolj fascinirale žuželke.
Strah pred živalmi je velikokrat znotraj votel …
Tudi zaradi strahu ogrožamo nekatere živali. Le z znanjem lahko ta strah presežemo, s tem naredimo veliko zase in za živali.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Ob rojstnem dnevu Vala 202 poslušalcem odgovarjajo Andrej Karoli, Miha Šalehar, Nataša Štefe, Anja Hlača Ferjančič in Uršula Zaletelj.
Razbijamo mite in stereotipe o K-popu. Glasbi iz Južne Koreje, ki je obnorela mlade po vsem svetu!
Vas zanima kaj je bil v resnici najstarejši poklic na svetu? Ali so Ljubljančani res izumili kolo? Kakšen je bil bonton na emonskih javnih straniščih? Kam je Trubar skril svoje prepovedane bukve? Zakaj Julija ni marala za Prešerna? Katere so bile zadnje besede župana Hribarja preden je skočil v Ljubljanico? Kako smo preživeli socializem in zraven postali svetovni prvaki v košarki? Prisluhinte reportaži iz gledališke ekskurzije skozi zgodovino Ljubljane.
Prihaja čas intenzivnega prehajanja državnih meja: nekateri se odpravljajo na dopust samo v sosednje države in morajo vzeti s seboj le osebno izkaznico, spet drugi potujejo v najbolj odmaknjene konce sveta, v katerih ne zadostuje samo veljaven potni list, ampak je treba pridobiti tudi posebna dovoljenja. In čeprav Slovenci praviloma nimamo večjih težav pri potovanjih po svetu, si moramo pravočasno priskrbeti vizum, če ga država vstopa zahteva, biti pozorni na dosledno izpolnjevanje obrazcev in se pozanimati, ali morda ne potrebujemo tudi potrdil o cepljenjih.
Jaka Kranjc, član ekipe Društva ekologi brez meja, ki je ob svetovnem dnevu oceanov preverjala in popisovala onesnaženost reke Rižane, ki se izliva v Jadransko morje. Ekologi brez meja opravljajo pionirsko delo na področju analize realnega stanja onesnaženosti slovenskih vodotokov in našega dela Jadranskega morja. Na državni ravni namreč tovrstnih statistik ne beležimo. Najbolj elegantna in tudi najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov je dolgoročno zmerna in preudarna potrošnja. Po ocenah strokovnjakov namreč kar 50 odstotkov plastičnih izdelkov in embalaž uporabimo samo enkrat, nato pa jih odvržemo v naravo.
Jošt Napret opisuje, kako je ekipa slovenskih jadralnih padalcev premaknila nov mejnik. Aprila so skupaj z Bojanom Gaberškom, Primožem Sušo in Dušanom Orožem uspeli postaviti nov svetovni rekord v poletu s povratkom na vzletišče, preleteli so kar 302 kilometra v desetih urah in prejšnji rekord izboljšali za 20 kilometrov.
Finančni komentar je prispeval upravljalec skladov pri KBM Infond Damjan Kovačič.
Cascais je kraj, kjer so življenjski stroški zelo visoki, je portugalska Azurna obala ali portugalski Monako, letos pa tudi mesto z nazivom Evropska prestolnica mladih. Vodja projekta Catarina Marques Vieira pravi, da mladi do 30 ali 35 leta živijo pri starših, zato se osredotočajo zlasti na reševanje stanovanjske problematike.
Je kitara, ki pooseblja rock'n'roll, blues, jazz in ostale glasbene zvrsti, ime pa ji je kar po znamki; ne glede na model, barvo ali leto izdelave, pravijo ji Gibsonka. Zlasti prelomno je bilo leto 1952, ko je ameriški glasbenik Les Paul izdelal električno kitaro, kot jo poznamo še danes. Pionir električnega zvoka, tedaj eksperimentalni umetnik, je izumil prepoznavni ton, ki je pozneje plemenitil najbolj znane glasbene stvaritve.
Evrovizijsko razglednico iz Lizbone pošilja Maruša Kerec.
Lea Sirk je z odličnim odrskim nastopom in odbitimi intervjuji prepričala Evropo. Slovenija se je prvič po letu 2015 spet uvrstila v sobotni finale
Rana ura, slovenskih fantov grob, je eden najbolj ustaljenih slovenskih antipregovorov, ki je nastal s križanjem dveh pregovorov. Izraz antipregovor se je v jezikoslovju prvič pojavil v začetku 80-ih let, ko je paremiolog Wolfgang Mieder izdal zbirko takih izrazov. “Gre za parodijo znanih pregovorov, ki poleg tega, da prinašajo parodijo osnovne enote, tudi zabavajo,” razlaga jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Matej Meterc.
Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Gubo, upravljalec skladov iz družbe Numerica Partners.
S svojim rdečim kovčkom, palico, ki jo podpira pri hoji in ročno torbico se je konec februarja Irma Dall’Armellina oziroma nona Irma, kot ji ljubkovalno pravijo v Italiji, pri svojih 93 letih odpravila na tritedensko prostovoljno delo v Kenijo. Deset let je finančno podpirala patra Remigia, da je lahko gradil šole, bolnišnice in sirotišnice, potem pa se je en dan odločila, da si bo v živo pogledala sad njene pomoči. Zdaj je zaradi svoje poti postala spletni fenomen in navdih za mnoge.
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.
Neveljaven email naslov