Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Miho Podgornikom, ki je z Ivico Kosteličem v ekstremnih razmerah, ob vetru, ki je pihal tudi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, in temperaturah, ki so se ustavile tudi pri 40-ih stopinjah pod ničlo, s smučmi prečkal Grenlandijo. Za 582 kilometrov dolg podvig sta potrebovala dobrih 18 dni.
Miha Podgornik je z Ivico Kostelićem v ekstremnih razmerah s smučmi prečkal Grenlandijo. 18 dni, monotonija puščave in ozebline
Miha Podgornik je z Ivico Kostelićem v ekstremnih razmerah, ob vetru, ki je pihal tudi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, in temperaturah, ki so se ustavile tudi pri 40-ih stopinjah pod ničlo, s smučmi prečkal Grenlandijo. Za 582 kilometrov dolg podvig sta potrebovala dobrih 18 dni. “Ko prideš s takega podviga, znaš ceniti male stvari. Da imaš elektriko, tuš, take stvari.”
“Ko sem se na koncu pogledal v ogledalo, sem se ustrašil.”
Miha ima tudi nekaj nasvetov za morebitne norce, ki bi mogoče šli na podobno avanturo. “Moraš se res odklopiti. Cele dneve gledaš eno in isto, monotonija puščave. Možgane moraš dati na minimum.”
Pogovor z Ivico Kostelićem – tudi zanj je bila avantura na Grenlandiji najtežja v vsej športni karieri
Pogovor z Miho Podgornikom, ki je z Ivico Kosteličem v ekstremnih razmerah, ob vetru, ki je pihal tudi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, in temperaturah, ki so se ustavile tudi pri 40-ih stopinjah pod ničlo, s smučmi prečkal Grenlandijo. Za 582 kilometrov dolg podvig sta potrebovala dobrih 18 dni.
Miha Podgornik je z Ivico Kostelićem v ekstremnih razmerah s smučmi prečkal Grenlandijo. 18 dni, monotonija puščave in ozebline
Miha Podgornik je z Ivico Kostelićem v ekstremnih razmerah, ob vetru, ki je pihal tudi s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, in temperaturah, ki so se ustavile tudi pri 40-ih stopinjah pod ničlo, s smučmi prečkal Grenlandijo. Za 582 kilometrov dolg podvig sta potrebovala dobrih 18 dni. “Ko prideš s takega podviga, znaš ceniti male stvari. Da imaš elektriko, tuš, take stvari.”
“Ko sem se na koncu pogledal v ogledalo, sem se ustrašil.”
Miha ima tudi nekaj nasvetov za morebitne norce, ki bi mogoče šli na podobno avanturo. “Moraš se res odklopiti. Cele dneve gledaš eno in isto, monotonija puščave. Možgane moraš dati na minimum.”
Pogovor z Ivico Kostelićem – tudi zanj je bila avantura na Grenlandiji najtežja v vsej športni karieri
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov