Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Povedano drugače: od blizu vidiš "šraufe", ki vrtijo to kolesje
Letos smo bili del češkega glasbenega projekta z naslovom Czeching, nato pa še del festivala Waves na Dunaju. Gre za t. i. showcase festival, ki ponuja večerne koncerte, na katerih se predstavljajo sveža, prihajajoča imena, ter konferenčni del; številna predavanja, okrogle mize in razprave, na katerih lahko izveš marsikatero skrivnost o kolesju glasbene industrije.
Jernej Sobočan se je udeležil zanimive razprave o pomembnosti in vlogi menedžerja v bendu: “Številni mladi bendi ga nimajo. In jim gre čisto ok. Ampak ko enkrat stopiš stopničko višje, pa se dogaja tudi to, da se predstavniki velikih založb ali agencij nočejo s tabo pogovarjati, če recimo nimaš menedžerja.”
Pomemben ali celo najpomembnejši del teh konferenc je mreženje oz. spoznavanje novih ljudi. Zato je na festivalu Waves vsako leto tudi slovenska delegacija, s predstavniki festivala MENT na čelu, ki bo kot po navadi prvi konec tedna v februarju.
Delegacija je močna, ker imamo Slovenci na Dunaju Skico: “Gre za prvi slovenski kulturno-informacijski center, ustanovljen na Dunaju. Cilj je predstavljanje slovenske umetnosti, kulture, ustvarjalnosti avstrijskemu in mednarodnemu občinstvu,” razlaga Barbara Koželj Podlogar, vodja Skice, ki tudi finančno pripomore k temu, da se slovenski glasbeniki lahko promovirajo na festivalu Waves. In takšnih projektov bi moralo po njenem biti še več.
“Glasba spada med eno močnejših panog kreativne industrije. Če pogledamo Islandijo, ima kar nekaj uspešnih bendov, ki niso klasični bendi, kar je posledica tega, da je država izredno veliko vlagala v šove in festivale, v katerih se bendi predstavljajo.”
Poleg Skice, Mentovcev in Sigica, ki opravljajo svoje poslanstvo v ozadju, so vsako leto v avstrijski prestolnici vsaj trije slovenski bendi oziroma izvajalci. Letos so to bili persons from porlock, ki pa na Dunaju niso imeli sreče s koncertnim prostorom, nastopili so namreč v telovadnici, kjer je bila akustika zelo slaba.
Precej boljši vtis je pustil Danijel Vezoja, brežiški kantavtor, ki je z bendom nastopil v mini kinodvorani. Tretja slovenska predstavnica je bila Kukla, samooklicana gengsa geisha pop glasbenica in še najbolj moderna v svojem glasbenem izrazu od trojice Slovencev, ki je ne tako davno tega nastopila s Princes Nokio pri nas.
Sicer pa je bila glasbena ponudba festivala Waves izjemno pestra – od alternativnega rocka, eksperimentalne elektronike, do hiphopa, kantavtorjev, pa vse do kopice elektro-pop zasedb. Ker je to predvsem priložnost za predstavitev avstrijske scene, so bili v osprednju njihovi bendi. Jerneja sta najbolj navdušila benda Ant Antic in pa Gospel Dating Service. Vrhunec festivala Waves je bil tudi nastop ameriške indie-rock formacije Clap Your Hands and Say Yeah.
Czeching je češki glasbeni projekt nacionalnega radia. Predstavniki radia Wave, ki je namenjen mlademu občinstvu, izberejo pet izvajalcev, sestavijo mednarodno žirijo, v kateri so bili letos poleg Sobočana še predstavniki BBC-ja, francoskega radia, poljskega nacionalnega radia ter avstrijskega FM4. Žirija nato bende ocenjuje od 1 do 5. Letošnja zmagovalka je postala mlada Čehinja Zagami Jericho, ki je za nagrado dobila snemanje kratke plošče, nastop na Eurosonicu na Nizozemskem ter dva klubska koncerta po Evropi.
“18-letnica je ustvarjalna, ima dobro uho, občutek za lepe melodije, lepo barvo glasu, manjka pa ji kilometrina. Njen nastop je premalo dodelan, da bi ga lahko postavil na kateri koli evropski oder, kaj šele na tistega na Eurosonicu, kjer se vsako leto januarja zbere smetana glasbene industrije.” – Jernej Sobočan
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Povedano drugače: od blizu vidiš "šraufe", ki vrtijo to kolesje
Letos smo bili del češkega glasbenega projekta z naslovom Czeching, nato pa še del festivala Waves na Dunaju. Gre za t. i. showcase festival, ki ponuja večerne koncerte, na katerih se predstavljajo sveža, prihajajoča imena, ter konferenčni del; številna predavanja, okrogle mize in razprave, na katerih lahko izveš marsikatero skrivnost o kolesju glasbene industrije.
Jernej Sobočan se je udeležil zanimive razprave o pomembnosti in vlogi menedžerja v bendu: “Številni mladi bendi ga nimajo. In jim gre čisto ok. Ampak ko enkrat stopiš stopničko višje, pa se dogaja tudi to, da se predstavniki velikih založb ali agencij nočejo s tabo pogovarjati, če recimo nimaš menedžerja.”
Pomemben ali celo najpomembnejši del teh konferenc je mreženje oz. spoznavanje novih ljudi. Zato je na festivalu Waves vsako leto tudi slovenska delegacija, s predstavniki festivala MENT na čelu, ki bo kot po navadi prvi konec tedna v februarju.
Delegacija je močna, ker imamo Slovenci na Dunaju Skico: “Gre za prvi slovenski kulturno-informacijski center, ustanovljen na Dunaju. Cilj je predstavljanje slovenske umetnosti, kulture, ustvarjalnosti avstrijskemu in mednarodnemu občinstvu,” razlaga Barbara Koželj Podlogar, vodja Skice, ki tudi finančno pripomore k temu, da se slovenski glasbeniki lahko promovirajo na festivalu Waves. In takšnih projektov bi moralo po njenem biti še več.
“Glasba spada med eno močnejših panog kreativne industrije. Če pogledamo Islandijo, ima kar nekaj uspešnih bendov, ki niso klasični bendi, kar je posledica tega, da je država izredno veliko vlagala v šove in festivale, v katerih se bendi predstavljajo.”
Poleg Skice, Mentovcev in Sigica, ki opravljajo svoje poslanstvo v ozadju, so vsako leto v avstrijski prestolnici vsaj trije slovenski bendi oziroma izvajalci. Letos so to bili persons from porlock, ki pa na Dunaju niso imeli sreče s koncertnim prostorom, nastopili so namreč v telovadnici, kjer je bila akustika zelo slaba.
Precej boljši vtis je pustil Danijel Vezoja, brežiški kantavtor, ki je z bendom nastopil v mini kinodvorani. Tretja slovenska predstavnica je bila Kukla, samooklicana gengsa geisha pop glasbenica in še najbolj moderna v svojem glasbenem izrazu od trojice Slovencev, ki je ne tako davno tega nastopila s Princes Nokio pri nas.
Sicer pa je bila glasbena ponudba festivala Waves izjemno pestra – od alternativnega rocka, eksperimentalne elektronike, do hiphopa, kantavtorjev, pa vse do kopice elektro-pop zasedb. Ker je to predvsem priložnost za predstavitev avstrijske scene, so bili v osprednju njihovi bendi. Jerneja sta najbolj navdušila benda Ant Antic in pa Gospel Dating Service. Vrhunec festivala Waves je bil tudi nastop ameriške indie-rock formacije Clap Your Hands and Say Yeah.
Czeching je češki glasbeni projekt nacionalnega radia. Predstavniki radia Wave, ki je namenjen mlademu občinstvu, izberejo pet izvajalcev, sestavijo mednarodno žirijo, v kateri so bili letos poleg Sobočana še predstavniki BBC-ja, francoskega radia, poljskega nacionalnega radia ter avstrijskega FM4. Žirija nato bende ocenjuje od 1 do 5. Letošnja zmagovalka je postala mlada Čehinja Zagami Jericho, ki je za nagrado dobila snemanje kratke plošče, nastop na Eurosonicu na Nizozemskem ter dva klubska koncerta po Evropi.
“18-letnica je ustvarjalna, ima dobro uho, občutek za lepe melodije, lepo barvo glasu, manjka pa ji kilometrina. Njen nastop je premalo dodelan, da bi ga lahko postavil na kateri koli evropski oder, kaj šele na tistega na Eurosonicu, kjer se vsako leto januarja zbere smetana glasbene industrije.” – Jernej Sobočan
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov