Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je - kako ugotoviti koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko - s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov - v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način je to kar tretjinski, 33% porast populacije. Kako natančno je tovrstno štetje, kaj sploh je molekularna genetika, kako je potekala raziskava in kakšne so njene posledice?
O rezultatih ocenjevanja številčnosti medvedov in prihodnosti rjavega kosmatinca v Sloveniji
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je, kako ugotoviti, koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko – s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov – v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način, je to kar tretjinski, 33% porast populacije.
“Medvedov ne moremo postaviti v vrsto in jih prešteti, zato smo se obrnili na genetiko,” Tomaž Skrbinšek, Biotehniška fakulteta Ljubljana
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je - kako ugotoviti koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko - s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov - v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način je to kar tretjinski, 33% porast populacije. Kako natančno je tovrstno štetje, kaj sploh je molekularna genetika, kako je potekala raziskava in kakšne so njene posledice?
O rezultatih ocenjevanja številčnosti medvedov in prihodnosti rjavega kosmatinca v Sloveniji
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je, kako ugotoviti, koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko – s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov – v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način, je to kar tretjinski, 33% porast populacije.
“Medvedov ne moremo postaviti v vrsto in jih prešteti, zato smo se obrnili na genetiko,” Tomaž Skrbinšek, Biotehniška fakulteta Ljubljana
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov