Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Z uporabo odkritja v industrijski praksi se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem nekaterih rastlinskih bolezni
V reviji Science, eni izmed dveh najpomembnejših znanstvenih publikacij na svetu, je danes izšel strokovni članek o specifičnosti mikrobnih citolizonov. Pri mednarodni raziskavi so imeli ključno vlogo slovenski raziskovalci, nadaljnje študije pa bi lahko pripeljale do razvoja ciljanih in bolj učinkovitih škropilnih sredstev.
Rastlinske bolezni povzročajo velike ekonomske izgube, med njimi za večje škodljivce velja družina proteinskih molekul, imenovana NLP. Ti proteini napadajo številne kmetijsko pomembne rastline, kot so krompir, buče, paradižnik, paprika, kakavovec, soja idr., in povzročajo plesen.
V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih.
V obsežni in večletni raziskavi je sodelovalo 25 znanstvenikov iz šestih držav, med katerimi je tudi osem znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
“Preučevali smo tarče omenjenih proteinov in razložili, zakaj prihaja do razlik, saj ti proteini delujejo specifično samo na dvokaličnice, kot je krompir ali soja. Vzporedno smo raziskovali, kako bi lahko te proteine zavrli in odkrili smo nekaj molekul, ki proteine zavirajo,” je razložila dr. Vesna Hodnik, ki si skupaj s Teo Lenarčič deli prvo avtorstvo.
Dognanja raziskovalcev so ključna za razumevanje, kako toksini uničijo lastnosti membran rastlinskih celic, odkritje pa omogoča tudi razvoj snovi, ki preprečuje delovanje proteinov NLP.
“Princip in spojine smo že zaščitili, prijava je že na Evropskem patentnem uradu. Zagotovo imamo tudi ekonomski interes, želeli bi si, da bi patent in znanje, ki ga imamo, dobro tržili tudi vnaprej. Ideja je, da bi ga prodali kakšnem večjemu podjetju, ne verjamem, da bi lahko zadevo sami pripeljali do končne aplikacije. Interes industrije bi moral biti velik, saj za določene patogene organizme pripravkov na tržišču ni veliko, naš pristop pa omogoča bolj tarčno delovanje,” pojasnjuje dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in eden od dveh vodilnih avtorjev študije.
Objava v glavni ediciji revije Science pomeni zares vrhunski dosežek, saj ta prestižna publikacija objavi le 7 odstotkov vseh člankov poslanih v recenzijo.
Raziskava odpira vrata za nadaljnji razvoj karier osmih slovenskih znanstvenikov s Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oziroma njenega Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij. Tea Lenarčič in Vesna Hodnik si še z dvema kolegicama iz Nemčije delita prvo avtorstvo. Iz Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta so sodelovali še dr. Katja Pirc, dr. Polona Bedina, dr. Marjetka Podobnik ter dr. Gregor Anderluh, ki je bil eden od dveh vodilnih avtorjev študije. Iz Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta sta sodelovala še dr. David Pahovnik in dr. Ema Žagar. Študijo so poleg znanstvenikov Kemijskega inštituta zasnovali in koordinirali še raziskovalci Eberhard-Karls Univerze iz Tübingena v Nemčiji.
Z vidika sodelovanja z industrijo in uporabe odkritja v industrijski praksi se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem tudi nekaterih rastlinskih bolezni.
Science // Članek Anderluh from Lovely Day Productions on Vimeo.
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Z uporabo odkritja v industrijski praksi se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem nekaterih rastlinskih bolezni
V reviji Science, eni izmed dveh najpomembnejših znanstvenih publikacij na svetu, je danes izšel strokovni članek o specifičnosti mikrobnih citolizonov. Pri mednarodni raziskavi so imeli ključno vlogo slovenski raziskovalci, nadaljnje študije pa bi lahko pripeljale do razvoja ciljanih in bolj učinkovitih škropilnih sredstev.
Rastlinske bolezni povzročajo velike ekonomske izgube, med njimi za večje škodljivce velja družina proteinskih molekul, imenovana NLP. Ti proteini napadajo številne kmetijsko pomembne rastline, kot so krompir, buče, paradižnik, paprika, kakavovec, soja idr., in povzročajo plesen.
V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih.
V obsežni in večletni raziskavi je sodelovalo 25 znanstvenikov iz šestih držav, med katerimi je tudi osem znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
“Preučevali smo tarče omenjenih proteinov in razložili, zakaj prihaja do razlik, saj ti proteini delujejo specifično samo na dvokaličnice, kot je krompir ali soja. Vzporedno smo raziskovali, kako bi lahko te proteine zavrli in odkrili smo nekaj molekul, ki proteine zavirajo,” je razložila dr. Vesna Hodnik, ki si skupaj s Teo Lenarčič deli prvo avtorstvo.
Dognanja raziskovalcev so ključna za razumevanje, kako toksini uničijo lastnosti membran rastlinskih celic, odkritje pa omogoča tudi razvoj snovi, ki preprečuje delovanje proteinov NLP.
“Princip in spojine smo že zaščitili, prijava je že na Evropskem patentnem uradu. Zagotovo imamo tudi ekonomski interes, želeli bi si, da bi patent in znanje, ki ga imamo, dobro tržili tudi vnaprej. Ideja je, da bi ga prodali kakšnem večjemu podjetju, ne verjamem, da bi lahko zadevo sami pripeljali do končne aplikacije. Interes industrije bi moral biti velik, saj za določene patogene organizme pripravkov na tržišču ni veliko, naš pristop pa omogoča bolj tarčno delovanje,” pojasnjuje dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in eden od dveh vodilnih avtorjev študije.
Objava v glavni ediciji revije Science pomeni zares vrhunski dosežek, saj ta prestižna publikacija objavi le 7 odstotkov vseh člankov poslanih v recenzijo.
Raziskava odpira vrata za nadaljnji razvoj karier osmih slovenskih znanstvenikov s Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oziroma njenega Infrastrukturnega centra za raziskave molekulskih interakcij. Tea Lenarčič in Vesna Hodnik si še z dvema kolegicama iz Nemčije delita prvo avtorstvo. Iz Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta so sodelovali še dr. Katja Pirc, dr. Polona Bedina, dr. Marjetka Podobnik ter dr. Gregor Anderluh, ki je bil eden od dveh vodilnih avtorjev študije. Iz Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta sta sodelovala še dr. David Pahovnik in dr. Ema Žagar. Študijo so poleg znanstvenikov Kemijskega inštituta zasnovali in koordinirali še raziskovalci Eberhard-Karls Univerze iz Tübingena v Nemčiji.
Z vidika sodelovanja z industrijo in uporabe odkritja v industrijski praksi se odpirajo možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili delovanje proteinov NLP in s tem tudi nekaterih rastlinskih bolezni.
Science // Članek Anderluh from Lovely Day Productions on Vimeo.
Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.
"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.
Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.
Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.
Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.
Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.
Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.
Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe
Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.
Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?
Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.
Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.
Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.
Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.
Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?
O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.
Neveljaven email naslov