Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ulissa Aldrovandija je kar nekaj pomembnih naravoslovcev 18. stoletja, med njimi tudi švedski botanik in zdravnik Carl Linne, imenovalo očeta naravoslovja. Aldrovandi je bil sicer pravnik, filozof, zdravnik in prvi profesor naravne filozofije, danes bi temu rekli naravoslovja, na Bolonjski univerzi, leta 1568 pa je postal predstojnik bolonjskega botaničnega vrta. Bil je tudi eden prvih, ki so organizirali botanično odpravo; z nje je prinesel približno 4760 preparatov in jih posušil, zbral pa je tudi več kot 7000 primerkov iz narave in jih shranil v svojem kabinetu čudes. Prav na podlagi svojih zbirk in dela je zasnoval 13 monumentalnih enciklopedij, v katerih je opisal živi svet ter minerale in fosile. Šest jih hrani naša Narodna in univerzitetna knjižnica, zadnja z naslovom Zgodovina nenaravnih bitij se je enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter o preostalih brezkrvnih živalih pridružila šele letos. O značilnostih naravoslovja in raziskovanja v 16. stoletju, ko naj bi po Aldrovandijevem pisanju ponekod še živeli zmaji in druga mitološka bitja, antropomorfne živali in nenavadni ljudje, smo govorili z doktorico Sonjo Svoljšak, skrbnico in raziskovalko starih tiskov v NUKU.
O narovoslovcu Ulissu Aldrovandiju, ki je v 16. stoletju raziskoval naravo in pisal o tem, da naj bi ponekod še vedno živeli zmaji
Ulissa Aldrovandija je kar nekaj pomembnih naravoslovcev 18. stoletja, med njimi tudi švedski botanik in zdravnik Carl Linne, imenovalo očeta naravoslovja. Aldrovandi je bil sicer pravnik, filozof, zdravnik in prvi profesor naravne filozofije, danes bi temu rekli naravoslovja, na Bolonjski univerzi, leta 1568 pa je postal predstojnik bolonjskega botaničnega vrta. Bil je tudi eden prvih, ki so organizirali botanično odpravo; z nje je prinesel približno 4760 preparatov in jih posušil, zbral pa je tudi več kot 7000 primerkov iz narave in jih shranil v svojem kabinetu čudes. Prav na podlagi svojih zbirk in dela je zasnoval 13 monumentalnih enciklopedij, v katerih je opisal živi svet ter minerale in fosile. Šest jih hrani naša Narodna in univerzitetna knjižnica, zadnja z naslovom Zgodovina nenaravnih bitij se je enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter o preostalih brezkrvnih živalih pridružila šele letos. O značilnostih naravoslovja in raziskovanja v 16. stoletju, ko naj bi po Aldrovandijevem pisanju ponekod še živeli zmaji in druga mitološka bitja, antropomorfne živali in nenavadni ljudje, smo govorili z doktorico Sonjo Svoljšak, skrbnico in raziskovalko starih tiskov v NUKU.
Fotografirana je digitalna oblika knjige na spletu.
Ulissa Aldrovandija je kar nekaj pomembnih naravoslovcev 18. stoletja, med njimi tudi švedski botanik in zdravnik Carl Linne, imenovalo očeta naravoslovja. Aldrovandi je bil sicer pravnik, filozof, zdravnik in prvi profesor naravne filozofije, danes bi temu rekli naravoslovja, na Bolonjski univerzi, leta 1568 pa je postal predstojnik bolonjskega botaničnega vrta. Bil je tudi eden prvih, ki so organizirali botanično odpravo; z nje je prinesel približno 4760 preparatov in jih posušil, zbral pa je tudi več kot 7000 primerkov iz narave in jih shranil v svojem kabinetu čudes. Prav na podlagi svojih zbirk in dela je zasnoval 13 monumentalnih enciklopedij, v katerih je opisal živi svet ter minerale in fosile. Šest jih hrani naša Narodna in univerzitetna knjižnica, zadnja z naslovom Zgodovina nenaravnih bitij se je enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter o preostalih brezkrvnih živalih pridružila šele letos. O značilnostih naravoslovja in raziskovanja v 16. stoletju, ko naj bi po Aldrovandijevem pisanju ponekod še živeli zmaji in druga mitološka bitja, antropomorfne živali in nenavadni ljudje, smo govorili z doktorico Sonjo Svoljšak, skrbnico in raziskovalko starih tiskov v NUKU.
O narovoslovcu Ulissu Aldrovandiju, ki je v 16. stoletju raziskoval naravo in pisal o tem, da naj bi ponekod še vedno živeli zmaji
Ulissa Aldrovandija je kar nekaj pomembnih naravoslovcev 18. stoletja, med njimi tudi švedski botanik in zdravnik Carl Linne, imenovalo očeta naravoslovja. Aldrovandi je bil sicer pravnik, filozof, zdravnik in prvi profesor naravne filozofije, danes bi temu rekli naravoslovja, na Bolonjski univerzi, leta 1568 pa je postal predstojnik bolonjskega botaničnega vrta. Bil je tudi eden prvih, ki so organizirali botanično odpravo; z nje je prinesel približno 4760 preparatov in jih posušil, zbral pa je tudi več kot 7000 primerkov iz narave in jih shranil v svojem kabinetu čudes. Prav na podlagi svojih zbirk in dela je zasnoval 13 monumentalnih enciklopedij, v katerih je opisal živi svet ter minerale in fosile. Šest jih hrani naša Narodna in univerzitetna knjižnica, zadnja z naslovom Zgodovina nenaravnih bitij se je enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter o preostalih brezkrvnih živalih pridružila šele letos. O značilnostih naravoslovja in raziskovanja v 16. stoletju, ko naj bi po Aldrovandijevem pisanju ponekod še živeli zmaji in druga mitološka bitja, antropomorfne živali in nenavadni ljudje, smo govorili z doktorico Sonjo Svoljšak, skrbnico in raziskovalko starih tiskov v NUKU.
Fotografirana je digitalna oblika knjige na spletu.
Pojasnilo slovenske Policije in Darsa glede zastojev na primorski avtocesti ob prvem sneženju. Zastoji so nastali zaradi zdrsov tovornjakov. Zakaj jih torej niso začeli preventivno izločati iz prometa, še preden je do zdrsov in posledično zastojev sploh prišlo?
So glasbena skupina, ki se navdušuje nad ljudskim izročilom. Skladbe za svoj repertoar črpa iz bogate zakladnice glasbe Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Anglije in Rusije
V dnevih, ko najbolj pospešeno kupujemo velikanske količine parafinskih sveč v plastični embalaži, nas njihov projekt oz. način izdelave sveč morda lahko spodbudi k premisleku, da je sveče mogoče narediti tudi okolju bistveno bolj sprejemljivo. In to celo doma.
Skupino Nude poznamo že dvajset let. Kot v marsikateri nadobudni srednješolski zasedbi so tudi njeni člani preigrali marsikatero noto, preden so začeli ustvarjati avtorsko glasbo. Volje in zagnanosti jim ni nikdar manjkalo, v nekaj letih pa so izoblikovali dovolj skladb, da so posneli prvenec Predigra, ki je izšel pred dvajsetimi leti. Več o njem je povedal njihov bobnar Gaber Marolt.
Sweet Peak je elektro-house ekipa, ki prihaja s Sladkega vrha. Predstavili so aktualni singel Kaj bi ti brez mene, ki smo ga izbrali na razpisu Imamo novo glasbo.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
E^st - Life Goes On St. Vincent - Pills The National - I'll Still Destroy You Koala Voice - Oxygen Thief Dagny - Love You Like That Fickle Friends - Hard To Be Myself The Marías - Déjate Llevar Morgxn - Bruised Fever Ray - To The Moon And Back Syd Feat. Sampha - Show Love Mgmt - Little Dark Age Esther Vallee - Numbers Hamilton Leithauser Feat. Angel Olsen \tHeartstruck (Wild Hunger) Weaves - Walkaway Jessica Lea Mayfield - Sorry Is Gone Jessica Lea Mayfield - Offa My Hands Chela - Bad Habit Jessie Ware Feat. Paul Buchanan - Thinking About You Bishop Briggs - Dream Mabel - Low Key Yumi Zouma \t- Us, Together Yumi Zouma \t- Other People Litany - Bedroom Ella Vos - Rearrange
Ko se na Gosposvetski cesti v Ljubljani s prenovo ceste odpre zgodovina
Predstavljamo dvojec PiP. Prvi plod tega sodelovanja je skladba Trenutek, izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Kako zapuščene stavbe vplivajo na naše okolje in kaj vse nam sporočajo? Kazijo naš prostor ali mu dodajo vrednost? Pablo Maurer je ameriški fotograf, ki se pretežno ukvarja s fotografiranjem zapuščenih stavb v Združenih državah, v Sloveniji se s tem ukvarja Maruša Puhek, ki je tudi ustanovila spletno stran Abandoned Slovenia. Oba pravita, da bi bila zanju tragedija, če bi takšne stavbe, iz katerih črpata navdih, porušili. Romantičen pogled na stavbe bo malce bolj kritično pokomentirala sociologinja Srna Mandić, ki se ukvarja z vprašanjem prostorske problematike in obnove starih stavb.
Bomb Shell je energična mlada skupina na slovenski glasbeni sceni. V okviru projekta Imamo novo glasbo predstavljamo njeno skladbo Poletim.
Ob zgoščevanju in zastoju prometa se umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas, ki se zdaj s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.
Ura in pol četrtkovega večera je bila na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej ste lahko slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa je posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Ura in pol četrtkovega večera bo na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej boste slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa bo posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Neveljaven email naslov