Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment
Vse več držav eksperimentira z univerzalnim temeljnim dohodkom. Preprečil naj bi državni paternalizem, omogočil večjo svobodo posameznika in ponudil odgovor na erozijo socialne države. Sproža pa tudi veliko vprašanj.
O univerzalnem temeljnem dohodku bodo razmišljali sociolog Srečo Dragoš, ekonomist Jože P. Damijan, ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, raziskovalec na inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
“Vsak nov inštrument, naj bo to UTD ali izum kladiva, lahko uporabite v koristne ali uničevalne namene. Tudi UTD je mogoče zavoziti v taki smeri, da bi zadeva bila še slabša. Vendar to ni argument proti njegovi uvedbi, to je samo argument, da je treba prej razmisliti, kakšen UTD potrebujemo. Z njegovo uvedbo noben državljan ne sme biti na slabšem, najrevnejši morajo takoj biti na boljšem. UTD mora presegati višino osnovnih socialnih pomoči.” – sociolog Srečo Dragoš
»UTD spodbuja brezdelje. Zavzemam se za temeljni dohodek kot dopolnitev plače za tiste, ki so pod mejo siromašnosti, ali kot dohodek za nekoga, ki prispeva – da bi dobil dohodek, moraš dokazati aktivnost. Aktivnost je relevantna za dobrobit človeka tudi psihološko.« – ekonomist in pravnik Franjo Štiblar
“S hitrim tehnološkim napredkom bo, predvsem v industriji, vse manj služb. Tukaj se pojavlja več predlogov. Varufakis predlaga, da bi UTD financirali z donosi visokotehnoloških podjetij. Ena od idej UTD je, da ko posameznikom daš plačan proti čas, da se lahko ukvarjajo s svojimi inherentnimi željami, postanejo kreativnejši. Posledica tega je pozneje višja gospodarska rast. Ampak vemo pa ne, tako da je to treba dejansko stestirati.” – ekonomist Jože P. Damijan
“Včasih je bil slovenski pregovor ‘Brez dela ni jela!’ Univerzalni temeljni dohodek spreminja, da tudi, če ne delaš, boš lahko preživel. To je zelo vabljivo, če ocenjujemo, da bomo ljudje potem lahko sprostili naše kreativne kapacitete. Morda pa je tukaj kar veliko eksperimentiranja in dvoma. Lahko se vprašamo: Smo ljudje res tako željni biti kreativni? Je nekdo, ki je premožen in mu ni treba delati, kreativen?” – generalna direktorica GZS Sonja Šmuc
“V sodobni družbi je rek ‘kdor ne dela, naj ne je’ zagotovo že malo prežet. Ena od argumentacij UTD-ja je, da naj bi gradil na nasledstvu tehnoloških sredstev. Vsi izumi, na katerih kapitalizem danes služi, so posledica tehnološkega napredka, katerega lastniki smo pravzaprav vsi, vso človeštvo. Zato bi dobički, na katerih kapitalisti gradijo, lahko bili dobički vseh nas. Tudi na družbenih omrežjih vsi prispevamo k produkciji kulturnih vrednostih, na katerih kapitalizem spet služi. Tudi tukaj je upravičenost do UTD, ker vsi prispevamo k njihovim dobičkom. Če smo na Facebooku, prispevamo k temu, da njegov lastnik služi, mi sami pa od tega nimamo nič, čeprav soustvarjamo to vrednost.” – raziskovalec na Inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka
“Nove oblike dela, tudi prekarnost se je v zadnjih letih precej razrasla, predvsem pa področje digitalizacije, nas bodo vse prisilile, da bomo morali razmišljati o drugem sistemu in modelu. Sindikati se zagotovo ne bojimo, da bi zaradi morebitne vpeljave UTD-ja izgubljali članstvo, nasprotno. UTD je eden od načinov, ko lahko posamezniku resnično prepustimo odločitev o tem, ali bo delal, kaj bo delal in za kakšno ceno bo delal. V situaciji, ki jo imamo v tem trenutku, so ljudje prisiljeni vzeti vsako delo, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali je to delo za 8 ali 24 ur. UTD bi na tem področju zagotovo povzročil spremembo in jaz mislim, da spremembo na boljše.” – predsednica ZSSS Lidija Jerkič
Za utemeljitelja modernega koncepta UTD Phillippa van Parijsa je temeljni dohodek nujni del rešitve – INTERVJU
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment
Vse več držav eksperimentira z univerzalnim temeljnim dohodkom. Preprečil naj bi državni paternalizem, omogočil večjo svobodo posameznika in ponudil odgovor na erozijo socialne države. Sproža pa tudi veliko vprašanj.
O univerzalnem temeljnem dohodku bodo razmišljali sociolog Srečo Dragoš, ekonomist Jože P. Damijan, ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, raziskovalec na inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
“Vsak nov inštrument, naj bo to UTD ali izum kladiva, lahko uporabite v koristne ali uničevalne namene. Tudi UTD je mogoče zavoziti v taki smeri, da bi zadeva bila še slabša. Vendar to ni argument proti njegovi uvedbi, to je samo argument, da je treba prej razmisliti, kakšen UTD potrebujemo. Z njegovo uvedbo noben državljan ne sme biti na slabšem, najrevnejši morajo takoj biti na boljšem. UTD mora presegati višino osnovnih socialnih pomoči.” – sociolog Srečo Dragoš
»UTD spodbuja brezdelje. Zavzemam se za temeljni dohodek kot dopolnitev plače za tiste, ki so pod mejo siromašnosti, ali kot dohodek za nekoga, ki prispeva – da bi dobil dohodek, moraš dokazati aktivnost. Aktivnost je relevantna za dobrobit človeka tudi psihološko.« – ekonomist in pravnik Franjo Štiblar
“S hitrim tehnološkim napredkom bo, predvsem v industriji, vse manj služb. Tukaj se pojavlja več predlogov. Varufakis predlaga, da bi UTD financirali z donosi visokotehnoloških podjetij. Ena od idej UTD je, da ko posameznikom daš plačan proti čas, da se lahko ukvarjajo s svojimi inherentnimi željami, postanejo kreativnejši. Posledica tega je pozneje višja gospodarska rast. Ampak vemo pa ne, tako da je to treba dejansko stestirati.” – ekonomist Jože P. Damijan
“Včasih je bil slovenski pregovor ‘Brez dela ni jela!’ Univerzalni temeljni dohodek spreminja, da tudi, če ne delaš, boš lahko preživel. To je zelo vabljivo, če ocenjujemo, da bomo ljudje potem lahko sprostili naše kreativne kapacitete. Morda pa je tukaj kar veliko eksperimentiranja in dvoma. Lahko se vprašamo: Smo ljudje res tako željni biti kreativni? Je nekdo, ki je premožen in mu ni treba delati, kreativen?” – generalna direktorica GZS Sonja Šmuc
“V sodobni družbi je rek ‘kdor ne dela, naj ne je’ zagotovo že malo prežet. Ena od argumentacij UTD-ja je, da naj bi gradil na nasledstvu tehnoloških sredstev. Vsi izumi, na katerih kapitalizem danes služi, so posledica tehnološkega napredka, katerega lastniki smo pravzaprav vsi, vso človeštvo. Zato bi dobički, na katerih kapitalisti gradijo, lahko bili dobički vseh nas. Tudi na družbenih omrežjih vsi prispevamo k produkciji kulturnih vrednostih, na katerih kapitalizem spet služi. Tudi tukaj je upravičenost do UTD, ker vsi prispevamo k njihovim dobičkom. Če smo na Facebooku, prispevamo k temu, da njegov lastnik služi, mi sami pa od tega nimamo nič, čeprav soustvarjamo to vrednost.” – raziskovalec na Inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka
“Nove oblike dela, tudi prekarnost se je v zadnjih letih precej razrasla, predvsem pa področje digitalizacije, nas bodo vse prisilile, da bomo morali razmišljati o drugem sistemu in modelu. Sindikati se zagotovo ne bojimo, da bi zaradi morebitne vpeljave UTD-ja izgubljali članstvo, nasprotno. UTD je eden od načinov, ko lahko posamezniku resnično prepustimo odločitev o tem, ali bo delal, kaj bo delal in za kakšno ceno bo delal. V situaciji, ki jo imamo v tem trenutku, so ljudje prisiljeni vzeti vsako delo, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali je to delo za 8 ali 24 ur. UTD bi na tem področju zagotovo povzročil spremembo in jaz mislim, da spremembo na boljše.” – predsednica ZSSS Lidija Jerkič
Za utemeljitelja modernega koncepta UTD Phillippa van Parijsa je temeljni dohodek nujni del rešitve – INTERVJU
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov