Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Je čas za slovenski eksperiment z UTD?

02.05.2018

Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.

Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment

Vse več držav eksperimentira z univerzalnim temeljnim dohodkom. Preprečil naj bi državni paternalizem, omogočil večjo svobodo posameznika in ponudil odgovor na erozijo socialne države. Sproža pa tudi veliko vprašanj.

O univerzalnem temeljnem dohodku bodo razmišljali sociolog Srečo Dragoš, ekonomist Jože P. Damijan, ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, raziskovalec na inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

“Vsak nov inštrument, naj bo to UTD ali izum kladiva, lahko uporabite v koristne ali uničevalne namene. Tudi UTD je mogoče zavoziti v taki smeri, da bi zadeva bila še slabša. Vendar to ni argument proti njegovi uvedbi, to je samo argument, da je treba prej razmisliti, kakšen UTD potrebujemo. Z njegovo uvedbo noben državljan ne sme biti na slabšem, najrevnejši morajo takoj biti na boljšem. UTD mora presegati višino osnovnih socialnih pomoči.” – sociolog Srečo Dragoš

»UTD spodbuja brezdelje. Zavzemam se za temeljni dohodek kot dopolnitev plače za tiste, ki so pod mejo siromašnosti, ali kot dohodek za nekoga, ki prispeva – da bi dobil dohodek, moraš dokazati aktivnost. Aktivnost je relevantna za dobrobit človeka tudi psihološko.« – ekonomist in pravnik Franjo Štiblar

“S hitrim tehnološkim napredkom bo, predvsem v industriji, vse manj služb. Tukaj se pojavlja več predlogov. Varufakis predlaga, da bi UTD financirali z donosi visokotehnoloških podjetij. Ena od idej UTD je, da ko posameznikom daš plačan proti čas, da se lahko ukvarjajo s svojimi inherentnimi željami, postanejo kreativnejši. Posledica tega je pozneje višja gospodarska rast. Ampak vemo pa ne, tako da je to treba dejansko stestirati.” – ekonomist Jože P. Damijan

“Včasih je bil slovenski pregovor ‘Brez dela ni jela!’ Univerzalni temeljni dohodek spreminja, da tudi, če ne delaš, boš lahko preživel. To je zelo vabljivo, če ocenjujemo, da bomo ljudje potem lahko sprostili naše kreativne kapacitete. Morda pa je tukaj kar veliko eksperimentiranja in dvoma. Lahko se vprašamo: Smo ljudje res tako željni biti kreativni? Je nekdo, ki je premožen in mu ni treba delati, kreativen?” – generalna direktorica GZS Sonja Šmuc

“V sodobni družbi je rek ‘kdor ne dela, naj ne je’ zagotovo že malo prežet. Ena od argumentacij UTD-ja je, da naj bi gradil na nasledstvu tehnoloških sredstev. Vsi izumi, na katerih kapitalizem danes služi, so posledica tehnološkega napredka, katerega lastniki smo pravzaprav vsi, vso človeštvo. Zato bi dobički, na katerih kapitalisti gradijo, lahko bili dobički vseh nas. Tudi na družbenih omrežjih vsi prispevamo k produkciji kulturnih vrednostih, na katerih kapitalizem spet služi. Tudi tukaj je upravičenost do UTD, ker vsi prispevamo k njihovim dobičkom. Če smo na Facebooku, prispevamo k temu, da njegov lastnik služi, mi sami pa od tega nimamo nič, čeprav soustvarjamo to vrednost.” – raziskovalec na Inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka

“Nove oblike dela, tudi prekarnost se je v zadnjih letih precej razrasla, predvsem pa področje digitalizacije, nas bodo vse prisilile, da bomo morali razmišljati o drugem sistemu in modelu. Sindikati se zagotovo ne bojimo, da bi zaradi morebitne vpeljave UTD-ja izgubljali članstvo, nasprotno. UTD je eden od načinov, ko lahko posamezniku resnično prepustimo odločitev o tem, ali bo delal, kaj bo delal in za kakšno ceno bo delal. V situaciji, ki jo imamo v tem trenutku, so ljudje prisiljeni vzeti vsako delo, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali je to delo za 8 ali 24 ur. UTD bi na tem področju zagotovo povzročil spremembo in jaz mislim, da spremembo na boljše.” – predsednica ZSSS Lidija Jerkič

Za utemeljitelja modernega koncepta UTD Phillippa van Parijsa je temeljni dohodek nujni del rešitve – INTERVJU


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Je čas za slovenski eksperiment z UTD?

02.05.2018

Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.

Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment

Vse več držav eksperimentira z univerzalnim temeljnim dohodkom. Preprečil naj bi državni paternalizem, omogočil večjo svobodo posameznika in ponudil odgovor na erozijo socialne države. Sproža pa tudi veliko vprašanj.

O univerzalnem temeljnem dohodku bodo razmišljali sociolog Srečo Dragoš, ekonomist Jože P. Damijan, ekonomist in pravnik Franjo Štiblar, raziskovalec na inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka, generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

“Vsak nov inštrument, naj bo to UTD ali izum kladiva, lahko uporabite v koristne ali uničevalne namene. Tudi UTD je mogoče zavoziti v taki smeri, da bi zadeva bila še slabša. Vendar to ni argument proti njegovi uvedbi, to je samo argument, da je treba prej razmisliti, kakšen UTD potrebujemo. Z njegovo uvedbo noben državljan ne sme biti na slabšem, najrevnejši morajo takoj biti na boljšem. UTD mora presegati višino osnovnih socialnih pomoči.” – sociolog Srečo Dragoš

»UTD spodbuja brezdelje. Zavzemam se za temeljni dohodek kot dopolnitev plače za tiste, ki so pod mejo siromašnosti, ali kot dohodek za nekoga, ki prispeva – da bi dobil dohodek, moraš dokazati aktivnost. Aktivnost je relevantna za dobrobit človeka tudi psihološko.« – ekonomist in pravnik Franjo Štiblar

“S hitrim tehnološkim napredkom bo, predvsem v industriji, vse manj služb. Tukaj se pojavlja več predlogov. Varufakis predlaga, da bi UTD financirali z donosi visokotehnoloških podjetij. Ena od idej UTD je, da ko posameznikom daš plačan proti čas, da se lahko ukvarjajo s svojimi inherentnimi željami, postanejo kreativnejši. Posledica tega je pozneje višja gospodarska rast. Ampak vemo pa ne, tako da je to treba dejansko stestirati.” – ekonomist Jože P. Damijan

“Včasih je bil slovenski pregovor ‘Brez dela ni jela!’ Univerzalni temeljni dohodek spreminja, da tudi, če ne delaš, boš lahko preživel. To je zelo vabljivo, če ocenjujemo, da bomo ljudje potem lahko sprostili naše kreativne kapacitete. Morda pa je tukaj kar veliko eksperimentiranja in dvoma. Lahko se vprašamo: Smo ljudje res tako željni biti kreativni? Je nekdo, ki je premožen in mu ni treba delati, kreativen?” – generalna direktorica GZS Sonja Šmuc

“V sodobni družbi je rek ‘kdor ne dela, naj ne je’ zagotovo že malo prežet. Ena od argumentacij UTD-ja je, da naj bi gradil na nasledstvu tehnoloških sredstev. Vsi izumi, na katerih kapitalizem danes služi, so posledica tehnološkega napredka, katerega lastniki smo pravzaprav vsi, vso človeštvo. Zato bi dobički, na katerih kapitalisti gradijo, lahko bili dobički vseh nas. Tudi na družbenih omrežjih vsi prispevamo k produkciji kulturnih vrednostih, na katerih kapitalizem spet služi. Tudi tukaj je upravičenost do UTD, ker vsi prispevamo k njihovim dobičkom. Če smo na Facebooku, prispevamo k temu, da njegov lastnik služi, mi sami pa od tega nimamo nič, čeprav soustvarjamo to vrednost.” – raziskovalec na Inštitutu za socialno varstvo Urban Boljka

“Nove oblike dela, tudi prekarnost se je v zadnjih letih precej razrasla, predvsem pa področje digitalizacije, nas bodo vse prisilile, da bomo morali razmišljati o drugem sistemu in modelu. Sindikati se zagotovo ne bojimo, da bi zaradi morebitne vpeljave UTD-ja izgubljali članstvo, nasprotno. UTD je eden od načinov, ko lahko posamezniku resnično prepustimo odločitev o tem, ali bo delal, kaj bo delal in za kakšno ceno bo delal. V situaciji, ki jo imamo v tem trenutku, so ljudje prisiljeni vzeti vsako delo, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali je to delo za 8 ali 24 ur. UTD bi na tem področju zagotovo povzročil spremembo in jaz mislim, da spremembo na boljše.” – predsednica ZSSS Lidija Jerkič

Za utemeljitelja modernega koncepta UTD Phillippa van Parijsa je temeljni dohodek nujni del rešitve – INTERVJU


25.12.2020

Iz mestnega živeža v samooskrbo na 800 metrov visoko planoto

Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert sta 31-letna videasta, ki sta se po petih letih izkušenj v tujini odločila, da se spet vrneta domov, v Slovenijo. A nista najela stanovanja v Ljubljani, niti ne garsonjere v Kopru. Kupila sta staro, leseno hišo v Novem Kotu, na 800 metrov visoki planoti nad reko Čabranko. Vas skupaj šteje 30 prebivalcev in je do prvega hipermarketa oddaljena 35 kilometrov. V dveh letih sta hišo sama prenovila, dosegla polovično samooskrbo in se lotila projekta Hiša Mandrova, s katerim želita oživiti kulturno dediščino, kulturni turizem in izobraziti mlajše rodove o regenerativnem kmetijstvu in uporabi lesa. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija. Če imata za Aljaža in Evo še kakšno vprašanje, jima ga lahko zastavita na njunem Facebook profilu Hiša Mandrova.


24.12.2020

Martin Golob, digitalni far

Kljub temu, da je vlada nastope duhovnikom odprla, preden lahko nastopijo tudi drugi, ki bi v teh časih radi nastopali, se tokrat pogovorjamo z župnikom novega kova. Njegove maše na daljavo so v preteklih tednih rušile rekorde gledanosti. Martinu Golobu bi lahko rekli tudi farški influencer.


23.12.2020

Mladost je norost

"Odrasli" smo se hitro navadili novih omejitev in restrikcij, obstaja pa populacija, ki še vedno verjame, da je pravilen odgovor na vprašanje, kje boš za novo leto, ključen za eksistenco. Najstniki. Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Kakor so se znašle naše babice v okupirani Ljubljani, se bo mularija znašla tudi letos, ko gre vse narobe in so jim vsi za petami. Vprašali smo jih, kako. Radijski priročnik za starše.


22.12.2020

Kdo bo ime leta 2020?

Tradicionalna prireditev Ime leta, ki vsako leto decembra zaokrožuje celoletna projekta Ime tedna in Ime meseca, bo letos v sredo, 23. decembra 2020, potekala nekoliko bolj netradicionalno. Celodnevni posebni radijski program, ki ga bo vodil Rok Kužel, bo posvečen letošnjim dvanajstim nominirancem za ime leta. Ob 16.30 bo sledil koncert v živo Vlada Kreslina, ki ga bomo lahko spremljali tudi v videoprenosu na val202.si. Po koncertu bo sledila slavnostna razglasitev imena leta in prvi intervju z zmagovalko ali zmagovalcem.


21.12.2020

80 let Franka Zappe

Na današnji dan bi svojih 80 let praznoval eden izmed najkontroverznejših modernih skladateljev, kitarist, pevec, vodja benda in borec proti cenzuri ter oster kritik glasbene industrije Frank Zappa. V svoji karieri je izdal 62 albumov, še 53 jih je bilo izdanih posthumno, po letu 1993, ko je umrl za rakom na prostati. Frank Zappa je bil večkrat nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti je dobil svoje mesto v Rock and Roll Hall of Fame, podelili so mu tudi grammyja za življenjsko delo. Tudi revija Rolling Stone ga je uvrstila na lestvico stotih najboljših glasbenikov vseh časov. Novembra letos je ob 80. obletnici rojstva izšel tudi nov dokumentarni film o njegovem življenju in delu Zappa. Foto: Bill Gubbins


21.12.2020

RD: Odnos do dogajanja v letu 2020

Klara Širovnik, Jaka Smerkolj Simoneti in Luka Volk so razmišljali o medijih in odločevalcih, o spremembah v družbi in osebnih izkušnjah spopadanja z epidemijo. Kako konkretno so sprejeti ukrepi za obvladovanje koronavirusa vplivali na mlade? Kako so doživljali politične in druge pritiske na medije in kulturni sektor? Kako je zapiranje javnega življenja vplivalo na njihovo delo in izobraževanje? Kaj si želijo in česa ne v letu 2021? Kaj so ta hip največja bremena družbe in za kaj bi se morali odločeneje boriti?


19.12.2020

Koronakriza skozi fotografski objektiv Mateja Peljhana

Matej Peljhan je mladost preživel na Colu, danes živi v Ljubljani. Po poklicu je klinični psiholog z zasebno prakso. V otroštvu je doživel nezgodo z ubojnim sredstvom iz druge svetovne vojne in postal invalid, brez desne roke in očesa. Kljub vsemu je uspešno dokončal študij in si ustvaril družino, ves čas je aktiven športnik. Pred leti se je navdušil za fotografijo in hitro opozoril nase z inovativnimi pristopi. Za serijo fotografij z naslovom Mali princ, oziroma za istoimenski kratki film, je leta 2015 na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za posebne dosežke. Fotografijo uporablja tudi kot terapevtski pripomoček, je soustanovitelj Zavoda za fotografsko terapijo. Pred kratkim je predstavil serijo fotografij o koronakrizi, s katero na zanimiv in slikovit način predstavlja naše soočanje s pandemijo. Ob nedavnem obisku v rodnem Colu, ga je na klepet povabil Sandi Škvarč.


18.12.2020

Kmetovalka Andreja Hribovšek

Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.


17.12.2020

Pia Pavletić in Jerneja Lednik: Najlepše je, ko te oskrbovanec prepozna po glasu

Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.


17.12.2020

Recept za jogurtovo strjenko

Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.


17.12.2020

Filmski kviz: kako dobro poznamo tiste, ki jih vsi poznamo?

Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?


17.12.2020

Filmski kviz: kako dobro poznamo tiste, ki jih vsi poznamo?

Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?


17.12.2020

Ne pridejo le po topel obrok, ampak tudi po toplo besedo

Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


Stran 24 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov