Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Miha Mazzini razlaga, kako so bogate ženske na jugoslovanskih obalah podpirale spolni turizem in kako smo na morju takšni, kakršni smo v resnici
Književnik in slovenoslovec Miha Mazzini med opisovanjem svojega prvega srečanja z morjem poudarja, da je odraščal “kot sirotinja”, da pa so pri sedmih letih v mamini službi organizirali izlet na morje za otroke. “Šli smo v Crikvenico. Dan prej sem bil tako nestrpen! Ugledal sem plastično ladjo, kitajska roba, predstavljal sem si sebe na morju s to ladjo. Mama mi je zanjo dala denar, spičil sem kot raketa, stekel čez cesto, ko me je zadel avto. Letel sem 20 metrov po zraku in se zbudil v bolnišnici.” A morje ni odpadlo. Zjutraj je bil na avtobusu za morje. Pa tudi plastični čolniček so mu dali.
Književnik zdaj raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. “Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V jugoslovanskem umu je galeb točno to – glavni frajer!”
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Miha Mazzini razlaga, kako so bogate ženske na jugoslovanskih obalah podpirale spolni turizem in kako smo na morju takšni, kakršni smo v resnici
Književnik in slovenoslovec Miha Mazzini med opisovanjem svojega prvega srečanja z morjem poudarja, da je odraščal “kot sirotinja”, da pa so pri sedmih letih v mamini službi organizirali izlet na morje za otroke. “Šli smo v Crikvenico. Dan prej sem bil tako nestrpen! Ugledal sem plastično ladjo, kitajska roba, predstavljal sem si sebe na morju s to ladjo. Mama mi je zanjo dala denar, spičil sem kot raketa, stekel čez cesto, ko me je zadel avto. Letel sem 20 metrov po zraku in se zbudil v bolnišnici.” A morje ni odpadlo. Zjutraj je bil na avtobusu za morje. Pa tudi plastični čolniček so mu dali.
Književnik zdaj raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. “Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V jugoslovanskem umu je galeb točno to – glavni frajer!”
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov