Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Z Rudijem Ringbauerjem smo se pogovarjali o posledicah afere Bruc, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje "lükar brez lüka"
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Poleg sodnikovanja se je najbolj strastno ukvarjal s pisanjem aforizmov. Do leta 1983 je v beležko spisal približno sto aforizmov, potem pa so iz njega začeli vreti. Letno jih napiše več kot sto, približno sedemdeset najboljših so v 80. in 90. letih objavili v Delovi rubriki Iskrica, izdal pa je tudi tri knjige aforizmov. Še vedno se živo spominja prvega, pod katerim je našel svoj podpis v Delu.
“Če hočete vedeti, kako je s svobodo v neki državi, ne berite ustave, ampak poglejte v njene zapore.”
V študentskih letih je bil eden izmed protagonistov afere Bruc, ki so jo zakuhali prekmurski študentje. Bruc je prekmursko akademsko študentsko glasilo, ki so ga vsako leto izdajali ob brucevanju. Pod vplivom srbskih glasil so vsako leto postajali ostrejši in tudi Rudi je bil vsako leto bolj vpleten, vse do znamenite afere leta 1963. Tistega leta je skozi namišljeni poslovilni govor prijatelju nanizal polno satiričnih misli.
“Med drugim sem se delal norca iz tistega tovariš in gospod. Tovarišu komandirju so v trgovini ponujali nov pralni stroj iz tujine, meni siromaku gospodu pa lonec.”
Zadevo so pograbili avstrijski mediji in Rudi se je posledično znašel v preiskovalnem zaporu. Zgodba je dobila srečen epilog. Rudi je bil sicer obsojen, vendar samo na dvomesečno pogojno zaporno kazen, tako da se za rešetke ni več vračal. Vseeno pa je čutil posledice afere, saj v domačem Prekmurju zanj ni bilo prostega delovnega mesta na področju prava. Več sreče je imel na Ptuju in Rudi je revolucionarnega leta 1968 uspešno opravil pravosodni izpit in začel svojo dolgoletno sodniško kariero. Če bi se moral še enkrat odločiti, bi izbral drugačen poklic.
“Če bi vedel, kaj me čaka, nikoli ne bi bil sodnik. Ker ljudje lažejo, kot pes teče.”
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Z Rudijem Ringbauerjem smo se pogovarjali o posledicah afere Bruc, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje "lükar brez lüka"
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Poleg sodnikovanja se je najbolj strastno ukvarjal s pisanjem aforizmov. Do leta 1983 je v beležko spisal približno sto aforizmov, potem pa so iz njega začeli vreti. Letno jih napiše več kot sto, približno sedemdeset najboljših so v 80. in 90. letih objavili v Delovi rubriki Iskrica, izdal pa je tudi tri knjige aforizmov. Še vedno se živo spominja prvega, pod katerim je našel svoj podpis v Delu.
“Če hočete vedeti, kako je s svobodo v neki državi, ne berite ustave, ampak poglejte v njene zapore.”
V študentskih letih je bil eden izmed protagonistov afere Bruc, ki so jo zakuhali prekmurski študentje. Bruc je prekmursko akademsko študentsko glasilo, ki so ga vsako leto izdajali ob brucevanju. Pod vplivom srbskih glasil so vsako leto postajali ostrejši in tudi Rudi je bil vsako leto bolj vpleten, vse do znamenite afere leta 1963. Tistega leta je skozi namišljeni poslovilni govor prijatelju nanizal polno satiričnih misli.
“Med drugim sem se delal norca iz tistega tovariš in gospod. Tovarišu komandirju so v trgovini ponujali nov pralni stroj iz tujine, meni siromaku gospodu pa lonec.”
Zadevo so pograbili avstrijski mediji in Rudi se je posledično znašel v preiskovalnem zaporu. Zgodba je dobila srečen epilog. Rudi je bil sicer obsojen, vendar samo na dvomesečno pogojno zaporno kazen, tako da se za rešetke ni več vračal. Vseeno pa je čutil posledice afere, saj v domačem Prekmurju zanj ni bilo prostega delovnega mesta na področju prava. Več sreče je imel na Ptuju in Rudi je revolucionarnega leta 1968 uspešno opravil pravosodni izpit in začel svojo dolgoletno sodniško kariero. Če bi se moral še enkrat odločiti, bi izbral drugačen poklic.
“Če bi vedel, kaj me čaka, nikoli ne bi bil sodnik. Ker ljudje lažejo, kot pes teče.”
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS). Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak se naredi komplementaren projekt.
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov. Z njim se je srečala Nina Zagoričnik.
Odpravili smo se tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
V duhu Evropske prestolnice kulture 2025 debatiramo o programu in prostorskih spremembah Nove Gorice. Kakšno dediščino nam bo zapustila? Razmišljamo pa tudi o meji in o Epicentru EPIK. Gostje in gost oddaje: Neda Rusjan Bric, umetniška vodja, Vesna Humar, koodinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, in Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte.
Nina Zgoričnik v družbi arhitektov Tomaža Vuge, rojenega Solkanca, ki je spremljal rojstvo Nove Gorice, in Novogoričana Mihe Rijavca, odkriva zgodovinski razvoj mesta, nove možnosti razvoja in vizijo mladih ustvarjalcev.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje turistične skupine.
Igorja Saksido odrasli poznajo kot literarnega zgodovinarja, mladi pa ga prej prepoznajo v vlogi predavatelja, ki snov rad kdaj pa kdaj poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvidoma pesem. No, marsikdo pa ne ve, da njegove korenine segajo tudi v goriške konce. Zato smo tudi njega vprašali, kako gleda na svoje mesto danes.
Razmišljanje o svojem rojstnem mestu je z nami delila tudi Mojca Širok, dolgoletna novinarka informativnega programa Radiotelevizije Slovenija. Kar 13 let se je javljala kot dopisnica iz Vatikana in Italije, trenutno pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja. Kljub dolgim letom, ki jih je preživela zdoma, se zelo rada spominja kraja, kjer je odraščala. Nova Gorica je njeno mesto.
Nova Gorica je v mladih letih dom predstavljala tudi Ervinu Hladniku Milharčiču, priznanemu novinarju, ki trenutno slovi kot izjemen pisec reportaž za časopisno hišo Dnevnik. V svoji bogati novinarski karieri je poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu, nekaj časa pa je kot novinar deloval v Kairu in nato v Jeruzalemu. Hkrati je eden tistih, ki je lepote Nove Gorice prepoznal šele, ko je obmejno mesto zapustil.
Z velikim mitingom so 13. junija 1948 vzidali temeljni kamen za prvi nov objekt v Novi Gorici, štirinadstropni stanovanjski blok nasproti današnjega doma upokojencev. Postopoma so jih na današnji Kidričevi, Trubarjevi in Rutarjevi zgradili deset, že desetletja pa so med Novogoričani znani kot - ruski bloki. In v enem od njih je živel tudi Iztok Mlakar.
Tako se svoje mladosti spominja Igor Vidmar, skorajda vedno v črno oblečen novinar, glasbeni promotor, menedžer, producent, politični aktivist in komentator.
Predstavljajte si mobilno mini pivovarno, ki lahko pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarjenja tako, da pot med varilcem piva in njegovim odjemalcem skrajša na približno dva metra. Takšen sistem so razvili v družinskem podjetju Šrkrlj d. o. o. Gosti pogovora so direktor družinskega podjetja Marko Škrlj, dr. Marko Likon, kemijski tehnolog in razvojni inženir v podjetju ter vodja prodaje Uroš Zorn. O procesu superkritične ekstrakcije, trendih izvoza v tujino in dobi, ki jo boste morali počakati, da boste iz svojega pivskega sodčka lahko poskusili hmeljsko stvaritev.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
Odbojkar Črt Bošnjak ter kajakašica in kanuistka na divjih vodah Eva Alina Hočevar opisujeta, kako so se mladi profesionalni športniki znašli v času epidemije, kaj jim je bilo odvzeto in kako usklajujejo obveznosti.
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Anja Bukudur in Ivan Mangani sta slovensko-italijanski par, ki je po večletnih preučevanjih pogojev uresničil drzno idejo in v Posočju začel gojiti prvi pravi slovenski žafran pod blagovno znamko žafran Tolmin. Za razliko od spomladanskega žafrana pravi žafran cveti oktobra, ko ročno poberejo in očistijo nitke te najdražje in ene najstarejših začimb na svetu.
Nasilje v Izraelu in Palestini se nadaljuje, diplomati in mednarodna skupnost pozivajo obe strani k prekinitvi ognja, v ozadju in pogosto spregledana pa ostajajo življenja Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Z Ano Tasič, ki je kot prostovoljka delovala v palestinskih begunskih taboriščih, se pogovarjamo o žrtvah enega najdlje trajajočih konfliktov, o njenem pogledu na poročanje zahodnih medijev in odzivih na spopade v zadnjih tednih.
Neveljaven email naslov