Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem
V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.
Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.
“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem
Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.
Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.
“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale
Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!
“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj
DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.“
Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. “Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.”
Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.
“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem
V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.
Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.
“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem
Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.
Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.
Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.
“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale
Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!
“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj
DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.“
Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. “Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.”
Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.
“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale
Dj Sunnysun ali Sunny Al Saleh je Slovenski hiphopovski sceni dobro poznan. Je producent, raper, ustvarjalec bitov, didžej, lastnik trgovine z vinilnimi ploščami BigNose, ima pa tudi svojo založbo Big Nose Ent. Sunnyjevi glasbi lahko prisluhnete na njegovem Bandcamp ali Soundcloud profilu. Rodil se je na Rijeki, se med osnovno šolo preselil v Slovenijo in se zelo mlad in zelo kmalu začel spogledovati s hiphopom. V devetdesetih so se s prijatelji zbirali pred Cankarjem, nekateri so iskali ljubezen, se družili, drugi pa so freestylali in ob koncih tedna obiskovali kinematografe, kjer so se vrteli skejtarski filmi. Ob koncu so si zapisovali, katere skladbe so se v filmih predvajale, nato pa zavili do prve trgovine z vinilkami ter kasetami in kupili, kar je bilo na voljo. To je bil začetek. Pozneje ga je strast do glasbe peljala v Skopje, kjer je študiral hiphop in začel odkrivati svet vzorčenja. Nekje v srednjih dvajsetih se je odločil, da se bo s hiphopom začel ukvarjati profesionalno, za to pa je ključnega pomena zelo široko poznavanje glasbe. Sunny jo odkriva na veliko načinov: prek interneta, prijateljev, kaset, cedejev, najraje pa prek vinilnih plošč. "Vsako nedeljo sem bil ob 6.00 zjutraj na bolšjaku. Največ sem iskal jugo džez, ker me je to zanimalo. Petrovič, Gojkovič, Privšek, Adamič ... to so bli naši skladatelji, ki so igrali črnsko glasbo. Iz tega smo delali veliko hiphopa. Imel pa sem tudi letake 'odkupujem gramofonske plošče'. Šli smo do vseh blokov in metali v nabiralnike na Fužinah, v Šiški. Klicali so nas, vzemite, to vam dam zastonj, jaz sem to hotela vreči v smeti." V hiphop verjame in ga živi, zato ga tudi skuša prenašati naslednjim generacijam. Ob pomoči kolegov že osem let organizira Dj telovadnice – serijo delavnic, kjer mladim predstavljajo ustvarjalno moč hiphopovske kulture in jih kot didžeji oziroma producenti spoznavajo z osnovami tehnik in produkcije. "Največje težave pri ustvarjanju so ego problemi, ko hočeš, da je nekaj perfektno. S tem se tudi srečujejo mladi in toliko študirajo perfekcijo zvoka, da noter ni nič glasbenosti. To se sliši potem tehnično fenomenalno, ampak komad je pa zanič." Samplanje oziroma vzorčenje je proces ustvarjanja nove glasbe iz že obstoječih posnetkov oz. delov posnetkov (semplov), ki se jih smiselno vkomponira v drugo skladbo. Vzorec je lahko kateri koli del skladbe. Lahko vsebuje elemente ritma, melodije, govora, petja, efektov.
Na prvi spletni poslovni forum Fakultete za elektrotehniko so naslovili enega ključnih izzivov slovenskega gospodarstva – dvig dodane vrednosti. Pomemben del rešitve se skriva v učinkovitem sodelovanju med gospodarsko in akademsko sfero, ki ima dva stebra: kadrovskega in razvojno-raziskovalnega. Zaradi naglega razvoja morajo na fakulteti nenehno posodabljati predmete in učne programe. Hitremu tehnološkemu napredku težko sledijo tudi v gospodarstvu in prav tovrstni dogodki predstavljajo priložnost za združitev moči in krepitev sodelovanja.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Ob svetovnem dnevu Romov o težavah šolanja romskih otrok na daljavo med pandemijo in drugačnim vrednotenjem izobrazbe. Socialna delavka Mojca Vegelj pravi, da je najprej treba razumeti okoliščine, v katerih romski otroci živijo.
V zadnjem času, ko svet, kar se potovanj tiče, ni več tako majhen, je dragocena vsaka priložnost za obisk bolj oddaljenih dežel. Izkoristil jo je tudi Sandi Škvarč, ki je ekipo Dobovca, slovenske državne prvake v dvoranskem nogometu, spremljal na gostovanju v kazahstanskem Almatyju, kjer so priigrali nastop na zaključnem turnirju lige prvakov. Ob športnih je iskal tudi druge zgodbe o tej državi in osrednjo našel v restavraciji z imenom Trieste, ki jo je pred leti v Almatyju odprl gostinec iz Rogaške Slatine.
Število prostovoljcev v Afriki se je v zadnjem letu zaradi pandemije občutno zmanjšalo, kar predstavlja velik manko za tamkajšnje ljudi. Tina Mele se je navkljub vsem omejitvam odločila pomagati v Gambiji, 18 dni je pomagala v vrtcu. Tam se je pridružila še eni Slovenki, Jasmini Kozinc, ki za stalno živi in deluje v Afriki. Kakšne so zdravstvene, gospodarske in družbene razmere v Gambiji, ki je močno prizadeta tudi zaradi izpada turizma?
Vrtci ob ponovnem zaprtju sprejemajo samo otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Potrdilo o delu v kritični infrastrukturi morata predložiti oba starša. Kakšne so stiske staršev in na kaj opozarja Skupnost vrtcev Slovenije?
Ostanite, kjer ste in si nadenite masko! Kaj velja od 1. do 11. aprila? Kaj obratuje? Kaj je zaprto? Za koga to ne velja?
Samplanje oziroma vzorčenje je proces ustvarjanja nove glasbe iz že obstoječih posnetkov oz. delov posnetkov (semplov), ki se jih smiselno vkomponira v drugo skladbo. "Semplanje je to, da iz enega sveta vzameš košček, ki te prevzame, in narediš en svoj nov svet." – Ghet Vzorec je lahko kateri koli del skladbe. Lahko vsebuje elemente ritma, melodije, govora, petja, efektov. "Ta košček, ki ga iz skladbe vzameš, je lahko le začeten intro, drumline, neki efekt, del vokala, lahko je samo neki govor, lahko je le izdih!" – Dj Zeds Čar vzorčenja je v iskanju starih beatov, melodij, ki so posneti v točno določenem času in s točno določenim pridihom, energijo in zvokom. Vzorce lahko potem nanašamo večkrat, jim spreminjamo tonaliteto, tempo, jih loopamo, torej dajemo v zanke. Skozi leta je postalo vzorčenje predvsem a ne ekskluzivno domena v hip hopu, ki se je iz semplanja pravzaprav razvil. Tako je namreč nastala večina podlag – najprej za breakdance, pozneje še za rap. V naslednjih epizodah bodo z nami domači glasbeni ustvarjalci in semplarji Dj Sunny Sun (Sunny Al Saleh), Ghet (Benjamin Džinić) in DJ Zeds (Zvezdan Simić), ki bodo opisovali svojo pot do semplanja, njihov način odkrivanja, sortiranja, kombiniranja in produciranja glasbe.
Janez Janša, avtor, režiser, performer in raziskovalec sodobnih umetnosti po skoraj dveh desetletjih koncuje vodenje Zavoda Maska. O minulem delu, o gledališcu in kulturi v casu epidemije pa tudi o umetniškem delu doma in v tujini je spregovoril z Natašo Štefe.
Janez Janša, avtor, režiser, performer in raziskovalec sodobnih umetnosti po skoraj dveh desetletjih koncuje vodenje Zavoda Maska. O minulem delu, o gledališcu in kulturi v casu epidemije pa tudi o umetniškem delu doma in v tujini je spregovoril z Natašo Štefe.
Včeraj se je v Cankarjevem domu začel 23. Festival dokumentarnega filma. 20 celovečernih in štiri kratke filme si je zaradi epidemije mogoče ogledati kar z domačega kavča. Med njimi je tudi aktualen in družbenokritičen film Ujete v medmrežju, v katerem sta se češka režiserja Barbora Chalupova in Vít Klusák lotila filmskega eksperimenta. Na igralski avdiciji sta izbrala tri polnoletna dekleta. Ustvarili so jim lažne spletne profile 12-letnic. Filmski eksperiment je postopoma postal družbena intervencija, saj je pripeljal do konkretnih obtožb. Gost v pogovoru je Andrej Motl, sodelavec Spletnega očesa.
Kdaj bodo Trisa izpustili v naravo, kaj se od njega pričakuje in kako poteka projekt ponovne naselitve risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in Hrvaško?
Slikar Fortunat Bergant je eden od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva. S svojimi deli je močno vplival na umetnostno podobo dežele druge polovice 18. stoletja, v kateri je živel in ustvarjal. Po sedemdesetih letih od zadnje pregledne razstave Bergantovega slikarstva in ob jubilejni tristoti obletnici njegovega rojstva so v Narodni galeriji postavili na ogled slikarjeva najbolj reprezentativna dela, s katerimi orisujemo zgodbo o življenju in delu najbolj "našega", "enigmatičnega" in "posebnega" umetnika.
Letošnji 15. marec – svetovni dan pravic potrošnikov – je posvečen problematiki onesnaževanja okolja s plastiko. V Evropski uniji letno porabimo kar 16 milijard kavnih lončkov. V Sloveniji se je količina plastike v zadnjih nekaj letih povečala za enormnih 50 kilogramov na gospodinjstvo, kar nas opozarja na to, da moramo drastično ukrepati, če želimo kaj spremeniti.
Matej Bradaškja se je v zadnjih letih posvetil alpinističnemu, ekstremnemu smučanju, za kar so pomembne dobre osnove, ki jih je v otroških letih pilil na urejenih progah. Za seboj ima več sto spustov z vrhov v Sloveniji in tujini, med drugim je bil tudi član 13-dnevne odprave Ivice Kostelića v osrčje Islandije spomladi 2019, o kateri so posneli polurni dokumentarni film Skiing the fire ring. V pogovoru več pove o čarih zimskih vzponov, pripravah in previdnosti ter na drugi strani tudi o tveganju v nevarnih razmerah.
V relativno mirni soseski Aten Nea Smirni so policisti v nedeljo nadzirali in preverjali upoštevanje ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Tako so po poročanju številnih prič in medijev pristopili tudi do družin, ki so se na kratko ustavili in hoteli na klopeh odpočiti. Policisti so jih zaradi tega želeli kaznovati z denarno kaznijo, s čimer se prisotni niso strinjali. Pri tem so jih podprli tudi mimoidoči ter se zapletli v spor s policisti, ki so zaradi tega poklicali okrepitve. Naenkrat so mlajšega moškega, ki se je zapletel v verbalni spor s policisti, slednji začeli s palicami brutalno pretepati. Kmalu je po družabnih omrežjih zaokrožil video in še isti dan se je mobilizirala množica ljudi v podporo pretepenemu.
S prvimi toplimi spomladanskimi deževnim nočmi, kmalu po sončnem zahodu, postanejo aktivne tudi dvoživke, ki se iz gozdov, kjer prezimujejo, selijo na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem pa prečkajo tudi ceste in ker je smrtnost dvoživk na cestah eden izmed poglavitnih dejavnikov ogrožanja njihovih vrst, pri nas že vrsto let poteka prenašanje teh čez cesto. Leta 2019 se je začel tudi mednarodni LIFE projekt AMPHICON. Glavni namen le-tega je ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov. V Centru za kartografijo favne in flore pa so vzpostavili informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije, katerega namen je povezati ljudi, ki se pri nas ukvarjajo z varstvom dvoživk.
Kakšen mesec pred velikonočnimi prazniki, ki so za turistične delavce prvi predsezonski izziv in eden od pokazateljev, kako uspešna bo celotna sezona, smo v Portorožu preverjali, kako so v teh negotovih razmerah na prvi naval gostov pripravljeni na Obali.
Neveljaven email naslov