Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Manj bleščeči del življenja zvezdnikov elektronske glasbe

14.07.2018

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem

V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.

Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.

“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem

Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.

Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

Posledice ekstremnega življenjskega sloga didžejev

Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.

“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale

Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!

“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj

DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.

Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.

“Ghost-producing”

Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.

“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Manj bleščeči del življenja zvezdnikov elektronske glasbe

14.07.2018

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem. Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

DJ Umek, Marko Nastić, Burak Yeter, Mike Vale in Damjan Bizilj o napornem življenjskem slogu didžejev, ki lahko vodi do hudih težav z zdravjem

V hotelu v Omanu najdejo truplo 28-letnega Tima Berglinga. Švedskega mladeniča, ki ga cel svet pozna pod vzdevkom Avicii. Didžejski svet se je zavil v črnino. Tim Bergling je ime, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo razcvet EDM glasbe. In njen prodor v mainstream.

Njegova smrt je seveda sprožila številne razprave o tem, kako naporen je svet didžejstva. Pritiski so enormni, saj se festivali in zabave množijo kot gobe po dežju. Avicii je v »visoki« sezoni nastopal vsak večer. Včasih tudi po dvakrat. Na različnih prizoriščih. Poleg nastopanja pa je še vedno ohranjal visok tempo ustvarjanja novih komadov.

“Avicii je bil hiter kot strela. Pri ustvarjanju je bil videti kot mulc, ki igra Nintendo.” – Mike Einziger, kitaristom skupine Incubus, ki je ustvarjal skupaj z Aviciijem

Več kot 800 nastopov v osmih letih. Prehiter tempo ter nezdrav način življenja, začinjen z drogami in predvsem alkoholom. Vse to je le še poslabšalo zdravstvene težave, ki so prvič resneje udarile leta 2012, ko je moral za teden dni v bolnišnico. Diagnoza: akutni pankreatitis. A takrat je Avicii zavrnil zdravljenje, ker da je prezaseden. Dve leti pozneje, ko je moral odpovedati nekaj nastopov, se je vendarle odločil za operacijo. Kar je ostalo javnosti skrito, pa so bile Aviciijeve težave s psiho.

Ko imaš enkrat ekipo več deset ljudi, ki je odvisna predvsem od tvojih špilov in ustvarjanja nenehnih hitov, so pritiski enormni.

Posledice ekstremnega življenjskega sloga didžejev

Poletna festivalska sezona je precej naporna, pravi eden naših najbolj znanih didžejev in producentov, Mike Vale. Didžeji ponoči zabavajo večtisočglave množice, podnevi pa potujejo s prizorišča na prizorišče. Časa za spanje tako rekoč ni.

“Spiš lahko le nekaj ur na letalu, a to je moten spanec. Na podlagi tega se lahko razvije anksioznost ali depresija, saj tvoja biološka ura ni naravnana.” – Mike Vale

Damjan Bizilj je tour manager DJ Umeka, pravi, da pravzaprav nima bioritma. In ogromno potuje, toliko je na letalu, da bi lahko prišel do Lune in nazaj. Dvakrat!

“Ko je večina ljudi na dopustih, mi delamo največ in pod največjim pritiskom. Počitnice so bile včasih januarja, a ZDA so postale tako velik trg za elektronsko glasbo, da januarja veliko nastopov opravimo v Ameriki. Počitnic v bistvu ni več.” – Damjan Bizilj

DJ Umek je naše največje ime elektronske scene, od nastopa do nastopa potuje že lep del življenja. “Vsak trenutek moraš izkoristiti za počitek in spanje, to je bistveno za zdravje. To je v bistvu samotno življenje, ves čas si na letalih in v hotelskih sobah.

Burak Yeter je turški DJ, ki v Londonu vodi šolo za mlade didžeje. Ta služba je izjemno naporna, zato vsak trenutek izkoristim za spanje. To vedno znova poudarjam tudi svojim študentom. Tudi če si največji didžej na svetu, si moraš vedno vzeti čas za počitek.

“Ghost-producing”

Tabu tema v glasbenem svetu. Je pa nekaj podobnega kot ghost-writing, pisatelji zvezdniki torej najemajo mlade, neznane pisatelje, ki napišejo knjižne uspešnice. Oziroma jih prodajo za lepe vsote, ampak pri tem niso nikjer navedeni ali podpisani. Podobno je v glasbi.

“Mladim producentom ponudijo precej denarja in pričakujejo vrhunski izdelek. Če niso zadovoljni, je treba izdelek popravljati. Na koncu producent naredi komad za nekoga drugega in z njim nima nič več.” – Mike Vale


26.09.2018

Uspešne zgodbe z evropskimi sredstvi: projekt Zavoda Bob

Nadaljujemo serijo uspešnih zgodb z evropskimi sredstvi. Tokrat predstavljamo projekt Zavoda Bob, nevladne organizacije za mlade, ki je s Projektnim učenjem mlajših odraslih dopolnil svoje poslanstvo. Zavod je tudi mladinski center, kjer se mladi neformalno izobražujejo in kjer spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbenem dogajanju že od vsega začetka. Več o projektu je Borisu Žgajnarju povedala soustanoviteljica Zavoda Metka Bahlen Okoli.


23.09.2018

Risoroman Prepovedani sad

Reportaža govori o ženskem spolnem organu, a nikar ne sklepajte prehitrih zaključkov. Debata ni vulgarna, ampak smo se mitov in resnic o ženskem spolnem organu lotili na biološki, zgodovinski in tudi filozofski način. Namreč, veliko je zmotnih prepričanj o tem, kaj je ženski spolni organ – na primer zakaj vagina ni enako vulva. Govor je tudi o tem, zakaj so v preteklosti – nekje pa tudi še danes – dojemali menstruacijo kot nekaj gnusnega, zakaj je bil ženski orgazem sopomenka za čarovništvo in zakaj so se v preteklosti z ženskim spolnim organom ukvarjali predvsem moški. Več o tem v pogovoru z Mito Gustinčič Pahor, ki je iz švedščine prevedla knjigo pisateljice Liv Stromquist Prepovedani sad.


22.09.2018

Petnjastletnica ‘šprica’ šolo zaradi podnebnih sprememb

Švedska dijakinja Greta Thunberg je ob začetku novega šolskega leta namesto v šolo, zakorakala pred švedski parlament in tam že skoraj mesec dni protestira in opozarja na problem podnebnih sprememb. Na Švedskem, kjer so letos zabeležili rekordno vroče poletje od začetka beleženja pred 262 leti, tem spremembam ne dajejo večjega pomena, pravi, čeprav so sprejeli najbolj ambiciozen zakon, s katerim naj bi do leta 2045 postali brezogljična družba. Greta pravi, da je to prepozno, da se nič ne zgodi brez boja in da lahko že en sam človek povzroči spremembo v družbi. Najprej je začela pri svoji družini, slavna operna pevka in njena mama Malena Ernman se je odpovedala mednarodni karieri, saj bi morala na drugi konec sveta leteti, letalska industrija pa zelo onesnažuje okolje, zdaj pa o svojem boju ozavešča ves svet.


22.09.2018

Skozi oči begunca

Verjetno je ob informiranju eden od najbolj smiselnih načinov boja proti nestrpnosti in sovražnosti, ali zgolj strahu in nelagodnosti zaradi pomanjkanja izkušenj in pravih informacij, zaradi katerih ljudje iščejo zavetje v Evropi, kultura. Na Dunaju je prejšnji teden potekala že 50. ponovitev izkustveno interaktivne predstave Skozi oči begunca. Predstava ponuja realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti.


20.09.2018

Ig Nobelove nagrade za smešna, zabavna, celo absurdna znanstvena odkritja

Na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike so pred dnevi podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki jih – prav tako kot Nobelove – podeljujejo v več znanstvenih disciplinah, morda zraven tudi dodajo kakšno. Nagrade podeljujejo za nova odkritja v znanosti, le da so podeljevalci toliko bolj pozorni na smešna, zabavna, celo absurdna odkritja, ki te najprej nasmejejo, v naslednjem hipu pa ti dajo misliti. Nekaj tovrstnih odkritij iz preteklosti: matematika izginjanja pene pri pivu, ki ga nalijemo v kozarec, raziskava značajskih posebnosti skal, do tega, kako se določene vrste psov orientirajo po Mlečni cesti, do iznajdbe budilke, ki ti potuje po prostoru, ko zvoni, da je učinek bujenja še boljši …


19.09.2018

Uspešne zgodbe z evropskimi sredstvi - Škocjanske jame

Prva v seriji je Park Škocjanske jame, ki obsega celoten sistem Škocjanskih jam, s pokrajino neposredno nad jamami in vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Čeprav je še do nedavnega park sodil med demografsko in gospodarsko ogrožena območja, so se intenzivno vključevali v različne mednarodne povezave in danes predstavljajo pomembno vlogo pri sooblikovanju kakovostnega ekonomskega razvoja.


15.09.2018

V boj s plastičnim otokom, velikim za 80 Slovenij

Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.


15.09.2018

Ključ do nakupovanja živil brez embalaže je v organiziranosti

Kako zjutraj kupiti živila in se pri tem izogniti embalaži, vrečkam za sadje, vrečkam za zelenjavo, vrečkam za vrečke? Kako nakupovati tako, da ne smetiš? Če želimo proizvesti malo ali celo blizu nič odpadkov, moramo biti predvsem organizirani, je pri sebi ugotovila Sabina Čarman, ki je spremenila življenjski slog. V klasični trgovini z živili kupuje le občasno, ko v svojo vrečko, narejeno iz zavese, položi sadje in zelenjavo, v posodo, ki jo prinese s seboj, salamo in sir. Ne more pa kupiti jogurtov ali masla. Foto: GZS, Zbornica komunalnega gospodarstva


14.09.2018

Prvi posredovalci so predvsem v odročnih krajih prvi na kraju nesreč

Prvi posredovalci, pri nas so to prostovoljni gasilci, ki pridobijo posebno licenco za t.i. prve posredovalce, postajajo vse pomembnejši člen pri reševanju oseb s srčnim zastojem ali drugimi življenjsko ogrožajočimi stanji. Prostovoljcev, ki so pogosto prvi pri takem človeku, je vse več, zdaj pa bodo svoje izkušnje prvič izmenjali na srečanju v Kranju.


08.09.2018

Svetovni dan pismenosti

Definicija o tem, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila. Ni dovolj, da besedilo znamo prebrati, treba ga je tudi razumeti. O funkcionalni in drugih vidikih pismenosti razmišlja Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta.


08.09.2018

Svetovni dan pismenosti

8. september je svetovni dan pismenosti, ki ga po vsem svetu obeležujemo že dobrega pol stoletja. Definicija, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila, sploh v zadnjih desetletjih. O funkcionalni ter ostalih vidikih pismenosti pri nas in v svetu pa zdaj več Miha Švalj v pogovoru z raziskovalko Marjeto Doupona s Pedagoškega inštituta, ki je najprej razložila, kako so pismenost pojmovali nekoč in kako jo pojmujemo danes.


08.09.2018

Progo Ljubljana–Trst leta 1857 odprl cesar, 2018 pa podobno pompozno evropska komisarka

Menjale so se države, spreminjale meje, jezik je postal bolj sodoben, železnica in slovesnosti ob odprtju pa so na spremembe bolj odporni. Foto: @slozeleznice


07.09.2018

Tretje veslanje za zaščito živih rek

Gibanje Balkan River Defence, katerega glavni protagonist je biolog in nekdanji olimpijec, veslač Rok Rozman, danes začenja že tretje veslanje po balkanskih rekah. Akcija je usmerjena v zaščito še zadnjih "živih" rek v Evropi. Pred začetkom se je Rok javil iz Albanije.


07.09.2018

Aljažev stolp v dolini

Oglašanje iz Mojstrane


07.09.2018

Na videz nepomembne besede z izredno manipulativno močjo

Z dr. Andrejo Žele o členkih: parazitih, ki se obešajo na polnopomenske besede in lahko podtalno manipulirajo s sporočilom.


05.09.2018

MRFY: premiera skladbe Umru zate

“Ne pozabi da nismo tu zato, da bi ljubili samo sebe,” pojejo MRFY. Vokalist Gregor Strasbergar pravi, da se plata posluša kot vse do zdaj. “Redkim bo vse všeč na prvo poslušanje, še meni ni! A če si bo posameznik vzel čas, bo našel v pesmih nekaj svojega. Glasba je iskrena, na pladenj dajemo golo resnico. Več se od nas ne more zahtevati, še sami od sebe ne moremo.“ V glasbenem jutru z Andrejem premiera nove skladbe in namigi o dolgometražnem prvencu Story.


01.09.2018

Naš radio ima dva rojstna dneva

Radio Slovenija, ki  letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni.


01.09.2018

Vsak starš hoče “naj otroka”

Tatjana Brenčič Okorn je vzgojiteljica, ki že 40 let opazuje in vzgaja otroke. Pravi, da so ti enaki kot pred desetletji, le dojemanje otroka nekoč in danes se je spremenilo. Vzgojiteljica razlaga o socialnih razlikah, besedišču novodobnih otrok in odraščanju v digitalni dobi. Poudarja, da preveč zapletamo. Vsak otrok rabi sprejemanje, ljubezen in varnost, pri vzgoji pa poštenje. “Ne bo ti zameril, če ga boš opozoril, da je nekaj naredil narobe. Ti bo pa zameril, če mu boš rekel, da je neumen ali žleht. Opozoriti moraš na dejanje, ne pa mu lepiti etikete.“


31.08.2018

Poletni namig: Liljana Klemenčič

Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo. Pred dnevi smo ji postavili izziv, da izlušči nekaj kakovostnih knjig za poletno branje.


31.08.2018

Kdo še kadi v avtu?

Čeprav se nam zdi, da je kajenje v avtu, sploh ob prisotnosti mladoletnikov, le oddaljen spomin na neke druge čase, pa ni tako


Stran 66 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov