Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
Mafija bo pokala po šivih - govorimo o študentski kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani … Od tam bo danes zvečer od 20. ure v živo potekala oddaja Frekvenca X, posvečena velikemu izumitelju in geniju Nikoli Tesli. Za uvod v ta futuristično obarvani dan bomo preverili, kako zelo so Teslovi izumi pomagali svetu postati takšen, kot je. Je bil genialec ali čarovnik? Inovator ali čudak? Ga zato, ker se v življenju ni podrejal akademskim in političnim krogom, še danes ne znamo ceniti dovolj? Zakaj njegovih del in odkritij ne obravnavamo ne v osnovni ne v srednji šoli, pa še na fakulteti za elektrotehniko ga omenijo samo bežno?
Ne gre za kvote, ne gre za enakost, za glasbo gre. Profesorica kitare, kantavtorica zaljubljena v jazz in prvi glas zasanjanega novega dolenjskega vala. Mojca, Sandra Erpe in Lamai, tri kitare, trije glasovi, ena zgodba. Glasba je odgovor.
Carski praženec, začinjen s kroniko betona in velenjskega vsakdana. Trije domači MC-ji niso novinci, a skoraj vsak dan naredijo nekaj novega. Raznovrstnost glasbene ponudbe Vala 202 z liriko opazovalcev urbanega danes. Poskusi razumeti. Emkej, Mrigo & Ghet ter Mirko.
Evropska solidarnostna enota mladim omogoča prostovoljsko delo, pripravništvo in zaposlitev ter sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini. V projektu je prijavljenih že več kot 30.000 mladih, prvi udeleženci pa že sodelujejo v aktivnostih. Na kakšen način projekt deluje in kakšen je postopek registracije?
Še eni velikani rocka so se vrnili po dolgi pavzi – Foo Fighters! Dave Grohl in druščina so po dveh letih izdali nov single z naslovom Run. Napoveduje nov album, datum za zdaj ni znan, govori pa se, da bo še letos.
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Glasbeni večer na Valu 202 smo namenili glasbi s plošče Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles. Paul McCartney, George Harrison, John Lennon in Ringo Starr so brez dvoma najbolj znan kvartet, kar se jih je pojavilo v zgodovini popularne glasbe. Njihova osma studijska plošča je v Veliki Britaniji izšla 26. maja, drugod po svetu pa 1. junija 1967. Pisatelj in glasbenik Luj Šprohar je osvetlil spomine nanjo v pogovoru z Jernejem Venetom.
Brane Oblak je pred dnevi praznoval 70. rojstni dan. Pred dobrim desetletjem je bil izbran za najboljšega slovenskega nogometaša. Imel je blestečo kariero. Pri Olimpiji se je uveljavil, s Hajdukom je osvojil jugoslovansko ligo in pokal, pet let pa je igral v Nemčiji, kjer je postal državni prvak z Bayernom. Oblakovo kariero smo prečesali s tistimi, ki so z njim delili zelenico. Njegovi nekdanji soigralci se časov, ki so jih skupaj doživeli, spominjajo radostno, s precej nostalgije.
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je prejemnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Prejšnji teden je zaznamoval samomorilski napadalec, ki je bombo v britanskem Manchestru, ki je ubila kar dvaindvajsetih ljudi, sprožil po koncertu pevke Ariane Grande. 23-letna pevka, ki je dogodek na Twitterju šokirano komentirala z besedami: "Zlomljena. Iz dna srca, tako žal mi je. Nimam besed.", nato pa odpovedala naslednje nastope v okviru svoje turneje Dangerous Woman, je zdaj naznanila, da se vrača v Manchester. Pevka bo tako imela dobrodelni koncert, s katerim bodo izbirali sredstva za žrtve in njihove družine.
V Noticah tokrat poleg dveh tujih glasbenih novičk, še ena na pol domača. Dolgo smo jo čakali in dočakali.
Dr. Renata Salecl ob izidu nove knjige Tek na mestu boju proti populizmu in o tem, zakaj je povezovanje mobilnih aplikacij lahko potencialno nevarno. “Aplikacija za preverjanje lastne kreditne sposobnosti se je povezala z eno izmed aplikacij za zmenkarije. To je sprožilo grozljivo spremembo v odnosu, saj posameznika gledaš izključno skozi oči njegovih financ.”
Na svetovni dan brisače pogovor z Alojzom Kodretom, ki je (me drugim) v slovenščino prevedel Štoparski vodnik po Galaksiji .
Neveljaven email naslov