Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skupna starost dveh pilotov v kabini ne sme preseči 100 let

08.08.2018

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.

Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.

Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?

“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”

Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.

“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”

Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?

“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Skupna starost dveh pilotov v kabini ne sme preseči 100 let

08.08.2018

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.

Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek

Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.

Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?

“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”

Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.

“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”

Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?

“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”


09.09.2021

Že 40 let pomagajo razlagati svet

40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.


08.09.2021

Praznik lutkovne umetnosti v Mariboru

V Mariboru se danes ob 17.uri z otvoritveno predstavo Nebo nad zemljo začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki bo v štirih dneh predstavil 12 najboljših uprizoritev slovenskih lutkarjev. Osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga v sodelovanju z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev vsaki dve leti v Mariboru organizira tamkajšnje lutkovno gledališče, predstavlja dosežke slovenske lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Za podrobnejše informacije o prazniku lutkovne umetnosti v Mariboru pa prisluhnite Brigiti Mohorič.


08.09.2021

Hologrami: koncertna prihodnost?

Pred kratkim je švedska zasedba ABBA presenetila z novico, da bo svet poleg novega albuma dočakal tudi turnejo zasedbe. A ne v obliki, kot smo je vajeni. Benny, Frida, Bjorn in Agnetha bodo na koncertih v Londonu lahko iz občinstva opazovali same sebe. Na odru bodo namreč njihove digitalne podobe oziroma abbatarji. Zelo poenostavljeno gre za "premetene odseve", in sicer ob pomoči projektorjev, kot so tisti v kinodvoranah, ter stekla, postavljenega na rob odra, ki tudi ustvarja tridimenzionalno podobo premikajočih se ljudi. To sicer ne bo prvi hologramski koncert v zgodovini. Eden najodmevnejših je bil koncert Tupaca Shakurja na festivalu Coachella pred skoraj desetletjem, pa tudi Michaela Jacksona oziroma njegov hologram smo lahko videli na podelitvi Billboardovih nagrad leta 2014. Zanimalo nas je, kaj o tem mislijo Slovenke in Slovenci, ali bi se odločili za tak koncert ter koga od slovenskih glasbenikov bi si želeli slišati v obliki holograma.


07.09.2021

Prvi mednarodni dan fair playa

Ob prvem mednarodnem dnevu fair playa smo pred mikrofon povabili dva vrhunska slovenska športnika, člana različnih generacij, oba znana tudi po svoji športni drži. Večkratni olimpijski prvak Miroslav Cerar je dolgoletni ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play, iz njegovih rok je lani štafetno palico prevzel smučarski skakalec Peter Prevc.


04.09.2021

Irsko-angleški konec tedna v Drami SNG Ljubljana

V SNG Drama Ljubljana se odvija irsko-angleški konec tedna. Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se zdaj uresničuje pred živim občinstvom. V Mali Drami so premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk. Na Veliki oder pa premierno prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta.


04.09.2021

Evgen Čopi Gorišek

Kako mu je Instagram na glavo obrnil življenje, ali natančneje, kako ga je zavrtel v smeri, da se od svojega dela sedaj lahko preživlja, kakšne spremembe je to zanj prineslo, zakaj je na platnu upodobil Rockyja Balboo in zakaj (še) ne bo Luke Dončiča? Kaj mu je dalo ustvarjanje v atelju v Rogu pa tudi to, zakaj so zaščitni znak njegovih del nasmeški. In to zamegljeni.


04.09.2021

Smaragdni raj

V Kinogledališču Tolmin so premierno predvajali dokumentarni film Smaragdni raj, ki govori o muharjenju in lepotah doline Soče.Avtor Avstrijec Laurens Bubendorfer, ki se je pred petimi leti preselil v Posočje, ga je skupaj z ekipo ustvarjal več kot šest let. V prvoosebni pripovedi predstavi naravno bogastvo doline s poudarkom na soški postrvi, obenem pa izpostavlja trajnostno ohranjanje narave. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.


04.09.2021

Mladi ambasadorji evropskega filma na Beneškem filmskem festivalu

Lev Slivnik, 22-letnik, ki je na Lido pripotoval s Škotske, kjer na eni izmed edinburghški univerz študira zgodovino ter teorijo filma in teatra, skupaj s sedemindvajsetimi mladimi ljubitelji filma med 18. in 25. letom, predstavlja slovenskega člana najmlajše festivalske žirije Giornate degli Autori. Sestavljajo jo predstavniki iz različnih evropskih držav. Njihov glas pa šteje tudi pri podelitvi evropske filmske nagrade Lux.


02.09.2021

Instagram skupnosti: Gajstnice

Velikokrat smo kritični do družbenih omrežij, vendar ima vsaka stvar tako dobre kot slabe strani. In ena izmed dobrih so gotovo skupnosti, ki nastajajo na Instagramu. V četrtem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil Gajstnice. Gre za 1. vseslovenski profil, ki predstavlja govor in govorice gajstnih Slovencev. Z ekipo, ki ustvarja vsebine za profil, smo se pogovarjali o nastanku profila in o tem, kako vztrajajo kljub množici profilov, ki vzniknejo in hitro zamrejo, pa tudi o fenomenu influencerstva.


01.09.2021

Zame je prvi šolski dan zelo pomemben, ker takrat otroci prvič spoznajo učiteljico

Ob začetku šolskega leta nam je svoj pogled na izzive predstavila Nina Jelen, učiteljica 5. razreda na Osnovni šoli Ivana Skvarče iz Zagorja ob Savi, ki je v okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" zmagala na slovenskem izboru za najboljšega učitelja. Svoje učence zna navdušiti in v njih vzbuditi zanimanje, kar je zahtevna naloga. Poudarja, da imajo učitelji veliko moč, da otroke pridobijo na svojo stran in jih motivirajo. Če jih učitelj spoštuje in upošteva, je lahko v razredu ena velika harmonija.


01.09.2021

Izzivi šolskega leta za učence in dijake

Začenja se novo šolsko leto in upamo lahko, da bo pa letos resnično ostalo le pri enem prvem šolskem dnevu. Kot poroča STA, se izobražuje skoraj 194.000 učencev in 76.000 dijakov. Prvi šolski dan je druženje, je obujanje poletnih spominov, pa tudi skrbi za prihodnost. Ustavili smo se na ljubljanskih ulicah, danes zjutraj, pred začetkom pouka pa smo šolsko atmosfero ujeli še na Gimnaziji Ledina in na Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Kakšna pričakovanja imajo otroci in mladostniki, kakšni izzivi jih čakajo? Bi se raje šolali na daljavo ali pogrešajo šolo v živo?


31.08.2021

Ljubljanski kongres 1821

"Ljubljana je kot predsoba udobnega stanovanja," je januarja 1821 zapisal avstrijski zunanji minister Metternich. Dvesto let po kongresu, zaradi katerega je Ljubljana za štiri mesece postala središče svetovne politike, Tatjana Pirc išče zanimivosti, tudi žgečkljive, predvsem pa dejstva, razlage in primerjave tistih burnih časov z današnjimi. Sogovornika: mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, in dolgoletni turistični vodnik Gregor Zupan.


31.08.2021

Turistično-informacijski center Ptuj

Pogovarjali smo se s Katjo Ertl s Turistično-informacijskega centra Ptuj, zadolženo za razvoj turizma in kakovost.


31.08.2021

Upam, da bom sploh uspela spoznati nove sošolce

Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.


26.08.2021

Ob 108. rojstnem dnevu Borisa Pahorja

Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan. Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca, ker ta povezuje ljudi."


26.08.2021

Instagram skupnosti: @ministry.for.wtf

V tretjem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil @ministry.for.wtf. Profil se je začel z zabavnimi memi iz življenja mladega zdravnika, času epidemije pa je postal varen pristan za veliko sledilcev. Z Davidom Zupančičem, ustanoviteljem skupnosti, smo se pogovarjali o nastanku profila, prelomu, ko se je iz anonimnega ustvarjalca vsebin predstavil svojim sledilcem, in o tem, kako medicino komunicirati na Instagramu.


24.08.2021

Kako mladim približati tehniko?

Naj ugibamo: trenutno sedite za računalniškim zaslonom, se vozite v avtu, hodite po pločniku, okopavate vrt. Kaj povezuje vsa našteta opravila? Za to, da jih lahko opravljate, so zaslužni tudi strojniki. Njihovo delovanje oziroma področje bomo danes vzeli pod drobnogled. Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo je namreč pretekli teden potekala osma poletna šola strojništva. Obiskali smo različne delavnice in se naučili, kje vse nas spremljajo zakonitosti strojništva.


21.08.2021

Ana Tasič o reševanju prebežnikov iz Afganistana

Afganistan je doživel novo prelomno točko v svoji zgodovini. Po ponovnem talibanskem prevzemu oblasti se zdaj svetovna javnost in domačini sprašujejo, kakšno obdobje je pred njimi. Pred nekaj leti je v regiji Bamyan v bližini glavnega mesta Kabul svojo prostovoljsko misijo začela Ana Tasič, kot nekdanja smučarka je domačinom pomagala vzpostaviti smučarski klub. V pogovoru z Mariborčanko, ki se zdaj trudi ogrožene posameznike spraviti iz države, se sprašujemo o odzivih domačinov in svetovne javnosti na novo obdobje talibanskega upravljanja z državo, strahovih žensk in etničnih manjšin pred ponovnim nasiljem, razmišljamo pa tudi o storjenih napakah in vlogi Slovenije v zadnji 20 let trajajoči vojni.


19.08.2021

Instagram skupnosti: Mamina zgodba

Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Druga je skupnost, ki se je razvila okoli profila Mamina zgodba


19.08.2021

Vsak se je kdaj navduševal nad profesorjem Baltazarjem, poskusi, eksplozijami

Da se znajdeš v skupini najboljših štirih, moraš najprej opraviti izbirni test, na katerega vsaka srednja šola pošlje določeno število dijakov. Če se odrežeš najbolje, greš še skozi tri testiranja, kjer pri vsakem odpade določeno število dijakov. Ko preživiš tudi te preizkuse, pristaneš v skupini olimpijcev, tistih, ki bodo zastopali Slovenijo. A tokrat ne v športu, temveč v - kemiji. Patrik Žnidaršič, Simon Bukovšek, Jernej Birk in Vid Kavčič so letošnja slovenska kemijska bera. Prva dva srebrna, tretji bronast, četrti s častno omembo. Žal so se Mednarodne kemijske olimpijade udeležili na daljavo, tako da so bili - kot sami zatrdijo - predvsem prikrajšani za dobro japonsko hrano. Spregovorili so o kemiji, ki je vse okrog nas, tekmovanju, eksperimentiranju z različnimi barvnimi napitki in profesorju Baltazarju kot navdihu.


Stran 13 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov