Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.
Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?
“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”
Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.
“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”
Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?
“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv. O tem, da pilota v kabini skupaj ne smeta šteti več kot 100 let, pa tudi o tem, da se je vendo lepo vrniti nekam, kjer je vse poznano, je govoril v oddaji Prihodi/Odhodi.
Pilot Sergio Brasoni leti že 35 let, pravi, da je najlepši razgled postelja, ko se utrujen uleže vanjo, spregovoril je še o neprestanem izobraževanju in o tem, zakaj pilot ceni pohvalo za pristanek
Pravi, da je najlepši del poklica, ko se utrujen uleže v posteljo, sicer pa ima ta privilegij, da je zaradi njega videl že velik del sveta. Sergio Brasoni že več kot 35 let opravlja delo pilota, 5 let je bil vojaški, preostalih 30 je pilot na komercialnih poletih. Letos jeseni bo izpolnil pogoje za upokojitev, a pravi, da bo še letel, saj je to stvar, ki jo opravlja najbolje. Za letenje se je Sergio Brasoni navdušil pri osemnajstih, ko je prvič poletel z jadralnim letalom. Takrat je prvič sploh dobil idejo, kaj bi počel v življenju, in poklic pilota se mu je zdel vznemirljiv.
Sergio Brasoni pove, da je pred poletom vedno treba preračunati vse možnosti, ali je dovolj goriva, kako bodo leteli. Že kmalu po vzletu – če so idealne razmere – vklopijo avtopilot in če ni turbulenc, ta ostaja vključen do konca poleta. Kako pa se odzovejo, ko pridejo v turbulentno območje?
“Mi samo čakamo, da mine. Spremenimo višino in hitrost letenja, včasih se seveda tresenju ne moremo izogniti. V večini primerov obvestimo posadko in potnike, da prihajamo v območje turbulence. Tudi če se potniki kdaj ustrašijo, mi vemo, kaj delamo. Če kdaj bolj strese, to ne pomeni, da bomo padli dol. Včasih se kdo res prestraši, jaz pa se do zdaj še nisem znašel v nevarnosti zaradi turbulence. To ni samo znanje, to je tudi sreča. Včasih je enkrat dovolj.”
Pilot mora imeti tudi občutek, koliko informacij mora deliti s potniki. Če odpove motor, tega ne bo povedal, saj bi v kabini zavladal kaos. Sicer pa, da zna pilot hladnokrvno ravnati tudi ob morebitni nevarnosti v zraku, se nenehno – vso kariero – uči. Nikoli ne sme delo postati rutina, vsak polet je nova izkušnja, nikoli ni dolgčas.
“Veliko je učenja, vedno moramo biti v koraku s časom, poznati moramo napredno tehnologijo. Tako kot se izboljšujejo letala, tako se moramo vseskozi izboljševati tudi mi. Vsako leto imamo tudi tri izpite, ki jih moramo opraviti. Dva potekata v simulatorju, eden pa med poletom, pri čemer nas nekdo nadzoruje. Če narediš izpit za avto enkrat in je to to, si pri letalstvu ves čas pod nadzorom in se učenje nikoli zares ne konča.”
Sergio Brasoni uživa v svojem delu, ni mu težko oditi, saj tako bolj ceni vrnitev domov. Piloti se zdijo nedostopni in zaprti v svojih kabinah, če pa jih že srečate – na poti z letala – so najbolj veseli, če pohvalite pristanek. Z njim pilot pokaže vse svoje znanje in spretnosti, pravi Sergio Brasoni. Pa med pristankom občuduje, kar ima pred sabo – kaj je najlepši razgled?
“Najlepši razgled je postelja, ko se utrujen uležem vanjo. Težko je po toliko letih sploh še povedati, kaj me navdihuje. Svet je tako raznovrsten in iz pilotske kabine res lahko vidiš izjemne prizore. Sicer pa je meni najbolj všeč, ko letim v kakšen kraj, v katerem še nisem bil. Veliko sveta sem videl zaradi dela, hvaležen sem za vse to. Ampak … lepo se je vrniti tudi tja, kjer je vse znano … domov.”
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov