Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven, v zadnjih desetletjih pa se je stanjšal za več kot polovico. In čeprav bi morda ob tem intuitivno pomislili, da to nima nikakršne zveze s Slovenijo, naš naslednji gost misli drugače. Z ledom vse bolj podhranjena Arktika bo v prihodnosti vplivala tudi na nas, opozarja podnebni raziskovalec in navdušen spletni popularizator Zemljinih ledenih obličij Zack Labe.
Znanstvene raziskave predvidevajo, da bo nadaljnje taljenje arktičnega ledu v prihodnjih desetletjih opazno vplivalo na vreme v nekaterih delih Evrope
Temperature nad 30 stopinj Celzija so to poletje presenetile tudi predele nad arktičnim krogom. Že pred vrhuncem talilne sezone avgusta in septembra je obseg ledu v Arktičnem morju zdrsnil na rekordno nizko raven. Po drugi strani najnovejše znanstvene študije potrjujejo, da se svetovna gladina morja dviguje vse hitreje. Če se je v prvi polovici 20ega stoletja zviševala za 1.4 milimetra na leto, se je ta številka od 90. let naprej podvojila, v zadnjih letih pa več kot potrojila.
Vir: sites.uci.edu/zlabe/arctic-sea-ice-volumethickness/
Taljenje ledu naj bi bilo neposredno povezano z vse bolj pogostimi obdobji ekstremnega vremena, kakršno je na primer tudi vročinsko obdobje, ki trenutno vztraja v vaši državi. Prav taljenje ledu naj bi prispevalo k temu, da bodo tovrstna obdobja vztrajala še dlje, na neki način naj bi blokiralo tradicionalne vremenske vzorce. Z nadaljnjim taljenjem ledu naj bi se tovrstno ekstremno vreme v Evropi in Severni Ameriki le še krepilo. – Zack Labe
Vsako desetletje naj bi se površina ledu na severnem polu skrčila za približno 13 odstotkov. “A kar opažamo zdaj in to je novo, pa je, da se je v zadnjih letih opazno zmanjšanje količine ledu razširilo kar na vse leto, tako so tudi sicer obilni letni maksimumi vse nižji in manjši,” pojasnjuje Labe. “Naši ekipi je z modeliranjem uspelo dokazati, da sta se tudi prostornina ledu in njegova debelina drastično zmanjšala. Debelina ledu se je v povprečju prepolovila, ponekod je manjša za 65 odstotkov!” V normalnih okoliščinah bi led s svojo debelino preprečil toploti iz morja, da bi pobegnila v zrak. S stanjšanjem ledene ploskve pa toploti uspeva, da se prebije skozi led in to ima vpliv na vreme.
Kot opozarja Labe, so glavni vzrok za taljenje ledu na svetu podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek. Arktika se topi več kot dvakrat hitreje kot preostali svet. Led zaradi svoje barve odbije precejšen del sončnega sevanja nazaj v vesolje. Če pa se stali in ga nadomestijo temne in odprte površine morja, se sončna svetloba absorbira v morju in sprošča v atmosfero. Gre za zanko, po kateri je taljenje ledu vse hitrejše. Bolj ko se led topi, bolj se morje segreva in led se še bolj topi.
Še vedno imamo čas, da sprejmemo pomembne odločitve pri naslavljanju podnebnih sprememb, a to moramo storiti kmalu in ne prepozno.
Pogovor v angleščini
Zakaj nam je neka glasba všeč, druga pa ne? Kako to, da v letu 2019 nihče več ne zna napisati dobrega komada? Zakaj nova glasba ne zveni tako dobro kot "ta stara"? To so bila izhodišča, ki pa so nas pripeljala na nasprotni breg, do poslušalcev. Smo ljudje kdaj prestari za odkrivanje in sprejemanje nove glasbe?
Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev s strani odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6.
“Rdeča črta, ki nastane na obrisu tibetanskih vrhov ob sončnem vzhodu, je kot droga. Zato se vračaš tja, pa tudi če to doživiš vsakih pet let,” tako je Davo Karničar opisal jutro pred vzponom na najvišji vrh sveta, s katerega se je kot prvi Zemljan spustil s smučmi. Poslušajte posnetek intervjuja iz leta 2000.
Med tednom športa smo se na Valu 202 pomerili v širši javnosti precej neznanem športu - nogometnem golfu. Igra je bolj podobna minigolfu kot nogometu, igrišče na treh hektarjih travnatih površin pa res zelo spominja na igrišče za golf. In na tem igrišču smo se tudi preizkusili. Tako zveni ta bolj družabna kot športna igra.
Zdaj že nekdanji dopisnik časnika Delo s Primorske Boris Šuligoj po 40 letih še vedno redno prihaja v koprsko redakcijo, kljub temu da tam že sedi njegova naslednica. Po 40 letih rednega pisanja se mu je težko kar tako odpovedati. V teh letih je postal eden izmed osrednjih novinarskih poznavalcev primorskega področja, kar je prepletal tako z zunanjepolitičnimi temami kot kulturnimi. Kako po toliko letih vidi Primorsko, Slovenijo, Evropo in svet?
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V mestnem albumu se kot velika družina nabirajo Slovenjegradčanke in Slovenjegradčani. Okoli 400 jih je doslej fotografirala domačinka Katja Goljat, ki je sinoči zaključila z zadnjim fotografiranjem v improviziranem studiu na naslovu Glavni trg 24. Tako so v albumu, kamor po vsakem fotografiranju nalepi nastale portrete, že več županov, župnik, mestni posebneži in povsem običajni meščani, učiteljice joge in petja, gospodinje, odvetniki, novinarke in novinarji, skratka, različni prebivalci, ki tvorijo mesto.
Jutri se na otoku Lido zaključuje 76. Beneški filmski festival. Mostra 2019 je v desetih dneh na svoj filmski zemljevid razgrnila več kot 100 filmskih novitet vseh filmskih žanrov. V glavnem tekmovalnem programu smo lahko videli kar nekaj mojstrskih presežkov.
Pomembnejši del odraščanja so odločitve za prihodnost. Z njimi se soočamo že kot otroci, od najstniških let do odraslosti pa se njihovo število le še povečuje. Odločitve so lahko zelo težavne in marsikdo bi si upal priznati, da je med odraščanjem zaradi njih nemalokrat doživel stres. Dodatno breme na pleča svojih otrok pa pogosto prispevajo kar starši sami, ki jim odrejajo dodatne dejavnosti in pritiskajo nanje, da bi zadovoljili svoja pričakovanja glede idealnega otroka.
O tem, ali se za odstranjevanjem prikazovanja števila všečkov res skriva skrb za duševno zdravje uporabnikov ali razlogi tičijo kje drugje, odgovarjata dr. Jernej Amon Prodnik in Maša Butara.
Andrej je izbrskal priredbe uspešnic z letnico 2019, ki ne povzročajo bolečine v ušesih in kolkih.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Da ne bodo v središču pozornosti samo fantje in nogometni klub Mura, ki sicer slovi po zvestih navijačih, sta se na Valu 202 iz terenskega studia v Murski Soboti oglasili nogometašici Tjaša in Sara.
Daniel Sukič, ki se je sicer rodil v Kanadi, se je priselil na Goričko in pravi, da je pravi Prekmurec. Kuhar po poklicu, z nabrušenim jezikom in občutkom za prebujanje okušalnih brbončic.
Končal je eno najboljših kanadskih univerz na področju inovacij, dobro leto živel v Los Angelesu, šest mesecev tudi v Ljubljani. Zakaj je izbral ravno Mursko Soboto?
Dobri ljudje, odlična hrana, neskončna ravnica. Prekmurje ob 100 obletnici priključitve matičnemu narodu izpostavljamo tudi na Valu 202.
Komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik - Napo za poletni sprehod po gozdu svetuje poslušanje podcasta z vprašanji in odgovori za kulinarične zagate Milk Street.
Po krščanskem izročilu pohlep velja za enega izmed sedmih smrtnih grehov. Če so se ga davno nekoč ljudje sramovali, pa naj bi že nekaj časa veljal tudi kot vrlina in predvsem pot k uspehu. O tem, kako močno je pohlep zarezan v današnjo družbo in na kakšen način vpliva nanjo, razmišljajo duhovnik Branko Cestnik, pisatelj Miha Mazzini, gledališka režiserka Ivana Djilas in pesnik Ahmed Burić. Z njimi se je pogovarjal Gašper Andrinek.
20. maja je ves svet poročal o trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Huawei naj bi ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Kmalu potem so ZDA dogovor o prepovedi poslovanja s Huaweiem preložili za 90 dni, pred tednom pa so ga znova podaljšali za 90 dni. Kaj se bo zgodilo novembra letos, si ne upa napovedati nihče, je pa jasno, da trgovinska vojna v ospredje postavlja tudi usodo naših digitalnih življenj, ki so močno povezana s tujimi podjetji.
Neveljaven email naslov