Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Hannah je govorila o prednostih potovanja z vozovnico Inter-Rail, torej skupno ponudbo evropskih železnic, zakaj s prijateljicama niso izbrale bolj klišejskih evropskih mest, na primer Pariza, Berlina, Londona, in zakaj je Bled odličen kraj za mlade popotnike.

Hannah Groeneveld je spregovorila o tem, kako je starše prepričala, da jo pri sedemnajstnih pustijo samo potovati po Evropi, o "žrebu" destinacij in o (ne)prednostih potovanja z vlakom

Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Ker Hannah še ni polnoletna, zato starši najprej niso bili navdušeni nad tem, da gre kar tako potovat po Evropi. “Ni jim bilo všeč, zelo so bili zaskrbljeni.” Kako pa jih je pomirila in razložila, da bo vse v redu?

“Nisem! Povedala sem jim samo načrt potovanja – da bomo potovale z javnim prevozom, da se bomo ustavljale na zelo obljudenih mestih, kot je recimo Bled, to je tudi zelo popularen kraj, ki ga obišče veliko “interailerjev”. Do zdaj nismo zašle na noben nevaren kraj, nismo hodile po zakotnih ulicah, nikoli se nisem počutila prestrašena na tem potovanju.”

Sicer pa Hannah potuje z vlakom, takoj na začetku potovanja pa se ji je s prijateljicama zgodila ena neprijetna izkušnja.

“Na začetku poti od Amsterdama do Dunaja nismo imele sedeža, zato smo približno pet ur sedele na tleh. To je bilo kar grozno. Lahko sicer rezerviraš sedež, ampak moraš za to doplačati. Drugače pa zelo rada potujem z vlakom, če dobiš sedež, je preprosto, poceni in prijetno – pa tudi prestopati z enega vlaka na drugega je enostavno. Jaz se kar brez težav izgubim, a se mi tu to ni zgodilo.”

Hannah Groeneveld potuje en mesec – to se sliši kar sanjski scenarij in tudi je, saj bo potem že kmalu čas, da spet sede v šolske klopi – brezskrbne dneve bodo zamenjale skrbi. Tudi zato se mi zdi njen zadnji odgovor povsem pričakovan.

“Lepše je oditi, ker rada raziskujem nove kraje in nove stvari. Lepo je priti domov, ampak tam sem skoraj vedno.”