Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Hannah je govorila o prednostih potovanja z vozovnico Inter-Rail, torej skupno ponudbo evropskih železnic, zakaj s prijateljicama niso izbrale bolj klišejskih evropskih mest, na primer Pariza, Berlina, Londona, in zakaj je Bled odličen kraj za mlade popotnike.
Hannah Groeneveld je spregovorila o tem, kako je starše prepričala, da jo pri sedemnajstnih pustijo samo potovati po Evropi, o "žrebu" destinacij in o (ne)prednostih potovanja z vlakom
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Ker Hannah še ni polnoletna, zato starši najprej niso bili navdušeni nad tem, da gre kar tako potovat po Evropi. “Ni jim bilo všeč, zelo so bili zaskrbljeni.” Kako pa jih je pomirila in razložila, da bo vse v redu?
“Nisem! Povedala sem jim samo načrt potovanja – da bomo potovale z javnim prevozom, da se bomo ustavljale na zelo obljudenih mestih, kot je recimo Bled, to je tudi zelo popularen kraj, ki ga obišče veliko “interailerjev”. Do zdaj nismo zašle na noben nevaren kraj, nismo hodile po zakotnih ulicah, nikoli se nisem počutila prestrašena na tem potovanju.”
Sicer pa Hannah potuje z vlakom, takoj na začetku potovanja pa se ji je s prijateljicama zgodila ena neprijetna izkušnja.
“Na začetku poti od Amsterdama do Dunaja nismo imele sedeža, zato smo približno pet ur sedele na tleh. To je bilo kar grozno. Lahko sicer rezerviraš sedež, ampak moraš za to doplačati. Drugače pa zelo rada potujem z vlakom, če dobiš sedež, je preprosto, poceni in prijetno – pa tudi prestopati z enega vlaka na drugega je enostavno. Jaz se kar brez težav izgubim, a se mi tu to ni zgodilo.”
Hannah Groeneveld potuje en mesec – to se sliši kar sanjski scenarij in tudi je, saj bo potem že kmalu čas, da spet sede v šolske klopi – brezskrbne dneve bodo zamenjale skrbi. Tudi zato se mi zdi njen zadnji odgovor povsem pričakovan.
“Lepše je oditi, ker rada raziskujem nove kraje in nove stvari. Lepo je priti domov, ampak tam sem skoraj vedno.”
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Hannah je govorila o prednostih potovanja z vozovnico Inter-Rail, torej skupno ponudbo evropskih železnic, zakaj s prijateljicama niso izbrale bolj klišejskih evropskih mest, na primer Pariza, Berlina, Londona, in zakaj je Bled odličen kraj za mlade popotnike.
Hannah Groeneveld je spregovorila o tem, kako je starše prepričala, da jo pri sedemnajstnih pustijo samo potovati po Evropi, o "žrebu" destinacij in o (ne)prednostih potovanja z vlakom
Hannah Groeneveld je sedemnajstletna dijakinja iz Amsterdama, ki se je konec julija z vlakom odpravila po Evropi. Starši te namere niso sprejeli z navdušenjem, ampak na koncu popustili, saj naj bi se – po Hannino – na pot odpravila z dvema prijateljicama, poleg tega je staršem obljubila, da se bo izogibala zakotnih ulic mest. V Ljubljani je čakala na avtobus za Trst, ki je zamujal, zato sva izkoristili to zamudo za pogovor na žgočem soncu. Ker Hannah še ni polnoletna, zato starši najprej niso bili navdušeni nad tem, da gre kar tako potovat po Evropi. “Ni jim bilo všeč, zelo so bili zaskrbljeni.” Kako pa jih je pomirila in razložila, da bo vse v redu?
“Nisem! Povedala sem jim samo načrt potovanja – da bomo potovale z javnim prevozom, da se bomo ustavljale na zelo obljudenih mestih, kot je recimo Bled, to je tudi zelo popularen kraj, ki ga obišče veliko “interailerjev”. Do zdaj nismo zašle na noben nevaren kraj, nismo hodile po zakotnih ulicah, nikoli se nisem počutila prestrašena na tem potovanju.”
Sicer pa Hannah potuje z vlakom, takoj na začetku potovanja pa se ji je s prijateljicama zgodila ena neprijetna izkušnja.
“Na začetku poti od Amsterdama do Dunaja nismo imele sedeža, zato smo približno pet ur sedele na tleh. To je bilo kar grozno. Lahko sicer rezerviraš sedež, ampak moraš za to doplačati. Drugače pa zelo rada potujem z vlakom, če dobiš sedež, je preprosto, poceni in prijetno – pa tudi prestopati z enega vlaka na drugega je enostavno. Jaz se kar brez težav izgubim, a se mi tu to ni zgodilo.”
Hannah Groeneveld potuje en mesec – to se sliši kar sanjski scenarij in tudi je, saj bo potem že kmalu čas, da spet sede v šolske klopi – brezskrbne dneve bodo zamenjale skrbi. Tudi zato se mi zdi njen zadnji odgovor povsem pričakovan.
“Lepše je oditi, ker rada raziskujem nove kraje in nove stvari. Lepo je priti domov, ampak tam sem skoraj vedno.”
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Od danes lahko samozaposleni zaprosijo za solidarnostno pomoč, tako imenovani temeljni dohodek. Finančna uprava je pripravila obrazec izjave, dostopen je prek sistema e-davki, pa tudi prek mobilne aplikacije. Izjavo je preprosto izpolniti pojasnjuje generalni direktor finančne uprave Peter Jenko.
Navdih za sedmo epizodo je Ciril Kosmač: živel je med leti 1910 in 1980, ustvarjal v okvirih socialnega realizma, a je zelo rad uporabljal simbole. Takšna sta recimo trobenta in oblak v Baladi o trobenti in oblaku. Novelo Gosenica je spisal po spominih iz rimske ječe, kjer je bil leta 1930 zaprt kot politični kaznjenec. Toliko za danes o književnosti, zdaj pa je na vrsti športni prenos.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija risov v Sloveniji je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. "Če se živali preveč parijo v sorodstvu jim pada kondicija, zbolijo, umirajo. To se je zgodilo pri nas, zato poskušamo pripeljati nove, tuje rise." V teh pomladnih dneh so risi še posebej aktivni, ker je čas parjenja in ker jih lahko spremljajo prek telemetričnih ovratnic lahko povejo, kdo se srečuje s kom.
Jožko Smukavec je eden od bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Kako se kot prostovoljec pridružiti humanitarcem? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Kje so na voljo dodatne informacije? Odgovarja Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
S študenti in dijaki se pogovarjamo o bivanjskem oziroma eksistencialnem položaju, ki je v zadnjih tednih za marsikoga postal (še bolj) problematičen. Kakšne so razmere na nepremičninskem trgu za mlade, kako, če, jim pomaga država? Se res pozno osamosvojimo? Sogovorniki so: Vida Jocif, Anej Irgolič, Jan Kozoderc in Gregor Benčina.
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Šiški, ki takrat še ni bila del Ljubljane, ampak Šiška pri Ljubljani. Pisal je pesmi, pratike in časopise, med Ilirskimi provincami pa je bil gimnazijski ravnatelj. Umrl je leta 1819, njegov kip pa stoji ob ljubljanski tržnici. Dramilo pa je naslov Vodnikove pesmi, ki je izšla v Veliki pratiki.
Fran Levstik je živel v letih med 1831 in 1887. Bil je ena najpomembnejših slovenskih javnih oseb in kulturnih ustvarjalcev svojega časa. Pisal je pesmi, pripovedi in drame, ukvarjal pa se je tudi z literarno kritiko in objavljal v časopisih. V pesmi Kako je v Korotanu si je izmislil eno Pižaminih najljubših slovenskih besed: slokobedri. Njegov Martin Krpan pa je prva slovenska umetna povest.
Kakšno je ozadje nastanka dokumentarnega filma? Kako poteka raziskava, premislek in preverjanje dejstev? Kaj pa nastopanje v dokumentarnem filmu? O tem pripovedujeta publicist, glasbeni kritik in avtor dokumentarnih filmov Igor Bašin in basist zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj, ki je v dokumentarnem filmu že nastopal.
Po objavi o veliki obiskanosti priljubljenih sprehajališč na Obali in Bledu zadnji marčevski vikend in zaostritvi ukrepov z omejitvami gibanja med občinami, tudi zavoljo preprečevanja najrazličnejših poškodb, se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugibanj povezanih s statistiko. Številke sprejetih pacientov na urgentnem bloku UKC Ljubljana so v primerjavi s številkami tistega vikenda z vikendom, ki je sledil, ko smo dodatne ukrepe torej že imeli, pravzaprav enake. Še več, številke težjih poškodb so podobne tudi za enako obdobje lani. Gašper Andrinek je za pojasnila poklical dr.Anžeta Kristana, vodjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
Jaka Grčar leto in pol živi na Nizozemskem. Tja ga je poklical Tadej Košmrlj
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v bližini Rimskih Toplic, umrl pa leta 1912 v Ljubljani. Od leta 1880 do 1898 je služboval kot duhovnik, nato pa je postal mestni arhivar na ljubljanskem magistratu in dve leti urejal literarni mesečnik Ljubljanski zvon. Prav tam je leta 1885 prvič izšla Aškerčeva pesem Čaša nesmrtnosti, ki je pozneje našla pot tudi v njegovo prvo pesniško zbirko Balade in romance.
“Bill je soul. Bill Withers je pel življenje, pel je hrup, ki ga je doživljal kot otrok, ko je odraščal v Zahodni Virginiji na nepravi strani železniške proge. Sin rudarja je vedel vse, kar je bilo pomembno. Globoko pod zemljo je zaupanje nujnost. Ko se je igral na beli strani proge, je srkal country, na črni strani tirov je vpijal blues in gospel. In ko je prišel do prve kitare, je začel pisati songe, ki so nastajali iz izkušenj in domišljije. Če je opisoval babičine nasvete ali pač bolečino ob izgubi bližnjega, je uporabil univerzalna čustva in izbrane besede. Predvsem pa je bil interpret, kar je odpel, se me je dotaknilo. Ni bil zamerljiv. Če se je nekaj zdelo prav, je to povedal, prav tako ni bil tiho, ko je opozarjal na krivice. Življenje vseh generacij je strnil v tri songe, čeprav jih je spisal in odpel veliko, veliko več. Bill je bil in bo ostal soul,” pravi Andrej Karoli.
Sašo Hribar je vodja ekipe ustvarjalcev Radia Ga Ga, razvedrilno-humoristične-satirične radijske oddaje. V začetku aprila je minilo trideset let, odkar je oddaja na sporedu na Prvem programu Radia Slovenija.
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije o tem, kako je z odpovedjo potovanj, ...
Neveljaven email naslov