Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
V Ljubljani poteka 4. nacionalna seja Evropskega mladinskega parlamenta. Na dogodku, ki je simulacija dela Evropskega parlamenta, sodeluje več kot 170 mladih iz 27 držav
Tudi po šestih pestrih in napornih dnevih vneme mladim parlamentarcem ni manjkalo. “Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
“Sem Jordan, star sem 18 let in prihajam iz mesta Cork na Irskem. Res pomembne teme, s katerimi se sooča EU in o katerih smo tudi razpravljali na tej seji so denimo: financiranje terorizma, kibernetski napadi – teh bo v prihodnosti veliko pa denimo kmetijsko in kako lahko pametne naprave pomagajo v kmetijstvu.”
Mladih z vseh koncev Evrope, ne le iz EU, so torej v teh dneh v Sloveniji iskali odgovore na izzive, ki tarejo staro celino, pilili svoje komunikacijske veščine in vsaj neformalno razmišljali tudi o tem, kako nad aktivnim državljanstvom in delom za skupno evropsko prihodnost navdušiti vrstnike. Takole resno Mihael Ernst, ki je iz Avstrije in na sejah Evropskega mladinskega parlamenta deluje že več kot 4 leta.
“Vedno najprej rečem: če greš zdajle v Nemčijo, imaš še naprej lahko prižgano navigacijo na telefonu, ker ti ni treba več paziti na porabo podatkov na telefonu. To je za mlade res pomembo oz. ima vpliv nanje. In ko imajo neko oprijemljivo točko, lahko nadaljujemo pogovor o večjih temah. Na primer: je v 21. stoletju smiselno, da iščemo rešitve za posamezne države ali bi bilo bolje, če bi našli rešitev za celotno EU, sploh denimo v primeru podnebnih sprememb.”
Na seji Mladinskega evropskega parlamenta v Ljubljani so mladi razpravljali ob 14ih temah, na koncu bodo sprejeli tudi resolucijo. Seji je predsedovala Valerija iz Ukrajine:
“Prav zdaj v dvorani za nama razpravljajo o financiranju terorizma. To je zelo pomembna tema, ki mislim, da ji EU ne posveča dovolj pozornosti. Zato menim, da bi morale tudi institucije razmisliti o tem, kaj lahko naredijo, da preprečijo financiranje terorizma s tem, da pretrgajo finančne tokove.”
Evropski mladinski parlament je sicer nevladna organizacija, ki ima sedež v Nemčiji, nacionalne izpostave pa delujejo v 37 državah. Pet let tudi v Sloveniji. Jaša Levstik je dejaven v slovenski izpostavi Evropskega mladinskega parlamenta in poudarja, da je pri vseh dogodkih, ki jih organizira Evropski mladinski parlament zelo pomembno to, da jih organizirajo mladi za mlade.
“Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
V Ljubljani poteka 4. nacionalna seja Evropskega mladinskega parlamenta. Na dogodku, ki je simulacija dela Evropskega parlamenta, sodeluje več kot 170 mladih iz 27 držav
Tudi po šestih pestrih in napornih dnevih vneme mladim parlamentarcem ni manjkalo. “Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
“Sem Jordan, star sem 18 let in prihajam iz mesta Cork na Irskem. Res pomembne teme, s katerimi se sooča EU in o katerih smo tudi razpravljali na tej seji so denimo: financiranje terorizma, kibernetski napadi – teh bo v prihodnosti veliko pa denimo kmetijsko in kako lahko pametne naprave pomagajo v kmetijstvu.”
Mladih z vseh koncev Evrope, ne le iz EU, so torej v teh dneh v Sloveniji iskali odgovore na izzive, ki tarejo staro celino, pilili svoje komunikacijske veščine in vsaj neformalno razmišljali tudi o tem, kako nad aktivnim državljanstvom in delom za skupno evropsko prihodnost navdušiti vrstnike. Takole resno Mihael Ernst, ki je iz Avstrije in na sejah Evropskega mladinskega parlamenta deluje že več kot 4 leta.
“Vedno najprej rečem: če greš zdajle v Nemčijo, imaš še naprej lahko prižgano navigacijo na telefonu, ker ti ni treba več paziti na porabo podatkov na telefonu. To je za mlade res pomembo oz. ima vpliv nanje. In ko imajo neko oprijemljivo točko, lahko nadaljujemo pogovor o večjih temah. Na primer: je v 21. stoletju smiselno, da iščemo rešitve za posamezne države ali bi bilo bolje, če bi našli rešitev za celotno EU, sploh denimo v primeru podnebnih sprememb.”
Na seji Mladinskega evropskega parlamenta v Ljubljani so mladi razpravljali ob 14ih temah, na koncu bodo sprejeli tudi resolucijo. Seji je predsedovala Valerija iz Ukrajine:
“Prav zdaj v dvorani za nama razpravljajo o financiranju terorizma. To je zelo pomembna tema, ki mislim, da ji EU ne posveča dovolj pozornosti. Zato menim, da bi morale tudi institucije razmisliti o tem, kaj lahko naredijo, da preprečijo financiranje terorizma s tem, da pretrgajo finančne tokove.”
Evropski mladinski parlament je sicer nevladna organizacija, ki ima sedež v Nemčiji, nacionalne izpostave pa delujejo v 37 državah. Pet let tudi v Sloveniji. Jaša Levstik je dejaven v slovenski izpostavi Evropskega mladinskega parlamenta in poudarja, da je pri vseh dogodkih, ki jih organizira Evropski mladinski parlament zelo pomembno to, da jih organizirajo mladi za mlade.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Tokac: "Ta sila, ki je večja od največjih ljudi, brez odvečnega egoizma, včasih morda nepravično, s surovo močjo uveljavi svoj prav. Tako kot samo mame znajo. A ni to vredno navdiha?"
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega v okviru katerega deluje tudi zasebni vrtec, organizirajo pa tudi različne športne aktivnosti, tečaje za najmlajše. Je pa tudi eden tistih, ki čutijo posledice, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa.
V okviru skupine na Facebooku Pomoč samozaposlenim v kulturi v času kovid19 so pred enim tednom pripravili peticijo vladi za pomoč samozaposlenim zaradi epidemije koronavirusa. S podporo Rdečega križa pa je stekla še solidarnostna akcija, ki poziva k solidarnosti predvsem znotraj kulturnega sektorja in podpornike kulture. Kot pravi pobudnica akcije Beti Žerovc, je težko čakati na sprejete ukrepe vlade, povezane s samozaposlenimi, saj so številni že zdaj brez prihrankov, z izpadom honorarjev pa je ogrožena njihova najosnovnejša eksistenca.
Brigita Praznik Lokar, profesorica na OŠ Danile Umar v Ljubljani po sklopih priporoča zgodovinske knjige in dokumentarne filme z mladinsko tematiko za učence osnovnih šol.
23. marca 2020 dopoldne je po dolgi in hudi bolezni v 67. letu starosti umrl naš legendarni novinar Marjan Jerman. V dolgoletni karieri je Marjan Jerman s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega psa čuvaja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Naslednje minute zato posvečamo res velikem in kakovostnem opusu Marjana Jermana.
Žal vas moramo obvestiti o zelo žalostni vesti. Danes dopoldne je po težki in dolgi bolezni v 67-letu starosti umrl dolgoletni novinar Vala 202 in RTV Slovenija Marjan Jerman. Marjan Jerman je s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega novinarja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Marjan, večna ti slava! Tvoji Valovke in Valovci, tvoje poslušalke in poslušalci!
Dr. Tomaža Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrabne sisteme in vojskovanje tistega časa. Trenutno svoj čas vlaga v pisanje knjige o oklepih na Slovenskem. Meni, da je prebiranje zgodovinskih romanov zelo zaželjeno, a se je obenem potrebno zavedati, da je to fikcija. Potrebno je tudi ločiti različne vrste romanov in avtorjev – nekateri svojo raziskovalno nalogo namreč opravijo bolje kakor drugi. Njegov knjižni namig je Ken Follett: Stebri Zemlje. Je lep primer zgodovinske fikcije, ki je dobro umeščena v svoj kontekst.
O življenju v Berlinu v teh izrednih razmerah smo se pogovarjali z Anjo Catherine Limon, eno od gostij oddaje Globalna Vas. "Od prejšnjega tedna delam od doma, v mestu so zaprli klube, bare in večino restavracij. Vlaki še vedno vozijo, a bolj poredko. Je pa bil sončen teden, zato je bilo veliko ljudi v parkih. Mislim, da prebivalci Berlina virusa še ne jemljejo zelo resno." Drugačne razmere je opaziti predvsem pri nočnem življenju, ki ga praktično ni več. Kar je pohvalno, pa so različne akcije ljudi, ki ponujajo pomoč starejšim, pravi naša gostja.
Infektologinja Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 14 04), o najpomembnejših novostih in najpogostejših vprašanjih v petek, 20. marca.
V Srbiji je predsednik Aleksander Vučić uvedel policijsko uro. Kako je minila prva noč in kaj se bo zgodilo z zdravstvenim sistemom na Balkanu, če se jim "zgodi" Italija? Iz Beograda se je oglasil Boštjan Anžin. Poklical ga je Gašper Andrinek.
Z enim očesom spremljamo tudi razmere po Evropi in svetu, smo pa zaradi razmer doma trenutno kar sami sebi dovolj. In spregledamo, da denimo Portugalska ravno danes začenja s karanteno. Poklicali smo Agnes Bobnjar, ki že tri leta živi v Lizboni.
Voznik tovornjaka v mednarodnem prometu Tadej vsem delavnim ljudem poklanja skladbo It's My Life, Mirjam pravi, da smo borci, zato si je zaželela skladbo I'm Still Standing.
Poročali smo, da je število krvodajalcev zaradi samoizolacije močno upadlo, Zavod za transfuzijsko medicino zato poziva, da potrebujemo zaloge krvi. Dr. Polonca Mali, vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi pravi, da preskrbo s krvjo ves čas spremljajo in skušajo zagotoviti ravnovesje zalog na nacionalnem nivoju. "Krvodajalke in krvodajalce obveščamo, da smo v izogib okužbi spremenili način odvzema krvi. Prek sms sporočil bomo na odvzem povabili krvodajalce tistih skupin, ki jih potrebujemo. Za krvodajalce veljajo pogoji, da so zdravi, nimajo znakov akutnega vnetja dihal ali povišane telesne temperature in da v zadnjem mesecu niso potovali izven Slovenije."
Iz Španije smo poslušali pričevanja tudi o tem, da ljudje ne spoštujejo ukrepov in so zaradi njih precej jezni. V Barceloni, kjer živi Nika Ambrožič, pa so imeli Katalonci manj težav z doslednim upoštevanjem uradnih navodil za preprečevanja širjenja okužbe.
Neveljaven email naslov