Sebastian mesec dni potuje po Evropi, končna destinacija je Romunija, iz Slovenije pa je potoval proti Beogradu, udeležil naj bi se namreč festivala trobentačev v Guči. Zdi se mu, da ljudje vedno potujemo v oddaljene dežele, ne da bi se zavedali, da imamo tudi v svoji bližini čudovite kraje. Prihaja iz Bourdeauxa in pravi, da čeprav so vinska dežela, poznajo in pijejo tudi slovenska vina. Učitelj športne vzgoje in trener rokometa se je oglasil v oddaji Prihodi/Odhodi.

Sebastian iz Bordeauxa je učitelj športne vzgoje, mesec dni potuje po Srednji in Vzhodni Evropi, iz Ljubljane je šel v Srbijo na festival Guča in pravi, da vlaki v Sloveniji nikakor ne zamujajo

Sebastian mesec dni potuje po Evropi, končna destinacija je Romunija, iz Slovenije pa je potoval proti Beogradu, udeležil naj bi se namreč festivala trobentačev v Guči. Zdi se mu, da ljudje vedno potujemo v oddaljene dežele, ne da bi se zavedali, da imamo tudi v svoji bližini čudovite kraje. 27-letni Sebastian prihaja iz francoskega Bordeauxa, ene najzanimivejših svetovnih vinskih pokrajin. In kot pravi Bordeauxčan se takoj pošali, da ima seveda rad vina. Najprej tista iz svojega kraja, pa tudi tuja. Pa ve, da je Slovenija vinska dežela?

“Oh, seveda vem, je zelo znana. V Franciji spijemo veliko slovenskega vina.”

Katerega, pa ne ve točno. Morda bi potreboval poleg potovanja z vlakom, še izlet med vinarje. A o tem ne bova danes, raje rečeva nekaj besed o njegovem enomesečnem obhodu vzhodne Evrope. Bil je na ljubljanski železniški postaji, čakal je vlak proti Beogradu. Ozrem se in okrog njega ne opazim nikogar, pove mi, da se je po tehtnem premisleku odločil, da bo po Evropi potoval sam.

“V življenju sem vedno potoval z drugimi, ali v paru ali v večji skupini. Delam z otroki, vsakič sem obkrožen s številnimi ljudmi, tako da sem si zaželel prav čas zase. Ko sem razmišljal o potovanju, sem si na eni točki rekel: zakaj pa ne?”

Je učitelj športne vzgoje, otroke trenira rokomet, dela tudi z odraslimi in z otroki s posebnimi potrebami. Rad ima svoje delo, saj je bil šport od nekdaj njegov hobi. In športno se je po železniški pomikal proti peronu 10, kamor naj bi prispel njegov vlak. A v istem trenutku ga pomirim, da v Sloveniji vlaki res pogosto zamujajo.

“Ne, vlaki tu pri vas ne zamujajo, odlični so. Pri nas v Franciji se neradi vozimo z vlaki, ker ti res vedno znova zamujajo, v Sloveniji pa je super. Res je, da so vaši vlaki bolj počasni, v Franciji imamo hitre, a zdi se mi, da so tu bolj zanesljivi.”

Sebastian je veliko potoval, večinoma v neevropske države – Maroko, Tajska, v Alžirija … ampak prišel je tisti trenutek, ko je hotel bolje spoznati svojo kulturo.

“Ne vem, včasih gremo zelo daleč, ne da bi se sploh zavedali, da je tudi v naši bližini res ogromno čudovitih krajev. Ne poznam dobro Vzhodne Evrope in to je moja, naša zgodba. Zgodba, da smo vsi skupaj. Vsi smo Evropejci, vsi smo eno. Bil sem na Tajskem, je zelo daleč in poceni, pa ni enaka kultura. Tukaj pa je povsod vse enako ali podobno kot doma.”