Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radio Slovenija, ki letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni.
Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni
Radio Slovenija, ki letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni. Doktorica Ljudmila Bezlaj Krevel, upokojena zgodovinarka, ki je delala v Goriškem muzeju in v tamkajšnjem Pokrajinskem arhivu, kasneje pa je v Tehniškem muzeju Slovenije postavljala temelje Muzeja pošte in telekomunikacij, je razložila, da je 1. septembra 1928 v Ljubljani potekala slovesnost ob začetku rednega radijskega oddajanja, kar so razglasili kot začetek poskusnega oddajanja.
To sicer ni bilo res, saj je radio poskusno oddajal že od poletja. Vodstvo Prosvetne zveze, ki je imela v najemu Radio Ljubljana, se je namreč odločilo, da bo zaradi desete obletnice razpada Avstro-Ogrske in ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov uradna otvoritev radia 28. oktobra 1928. “Malo čudno je, a tako je bilo,” pravi dr. Ljudmila Bezlaj Krevel.
Bezlajeva se je z zgodovino radia na Slovenskem zelo intenzivno ukvarjala pred dvajsetimi leti, ko je pripravljala razstavo o radiu in napisala obsežen katalog, ki je izšel ob razstavi. ”Halo, tu Radio Ljubljana” je odlična knjiga o naši radijski zgodovini, v njej je Bezlajeva predstavila dokumente, podatke, dogodke, dogajanja, predvsem pa ljudi, ki so pomembno zaznamovali prva desetletja razvoja slovenskega radia.
Radio Slovenija, ki letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni.
Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni
Radio Slovenija, ki letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni. Doktorica Ljudmila Bezlaj Krevel, upokojena zgodovinarka, ki je delala v Goriškem muzeju in v tamkajšnjem Pokrajinskem arhivu, kasneje pa je v Tehniškem muzeju Slovenije postavljala temelje Muzeja pošte in telekomunikacij, je razložila, da je 1. septembra 1928 v Ljubljani potekala slovesnost ob začetku rednega radijskega oddajanja, kar so razglasili kot začetek poskusnega oddajanja.
To sicer ni bilo res, saj je radio poskusno oddajal že od poletja. Vodstvo Prosvetne zveze, ki je imela v najemu Radio Ljubljana, se je namreč odločilo, da bo zaradi desete obletnice razpada Avstro-Ogrske in ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov uradna otvoritev radia 28. oktobra 1928. “Malo čudno je, a tako je bilo,” pravi dr. Ljudmila Bezlaj Krevel.
Bezlajeva se je z zgodovino radia na Slovenskem zelo intenzivno ukvarjala pred dvajsetimi leti, ko je pripravljala razstavo o radiu in napisala obsežen katalog, ki je izšel ob razstavi. ”Halo, tu Radio Ljubljana” je odlična knjiga o naši radijski zgodovini, v njej je Bezlajeva predstavila dokumente, podatke, dogodke, dogajanja, predvsem pa ljudi, ki so pomembno zaznamovali prva desetletja razvoja slovenskega radia.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Neveljaven email naslov