Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju
Potem ko je minulo soboto iz zaliva v San Franciscu izplula ladja s sistemom nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp za čiščenje plastičnih odpadkov v morju, je ta po nekaj dneh plovbe že v testnem območju v Tihem oceanu, kjer to soboto začenjajo testiranja, ali uspešno deluje.
Morski tokovi in vetrovi so smeti v svetovnih oceanih pometli v pet večjih morskih smetišč, največje med njimi je tisto, ki leži v Tihem oceanu nekje na pol poti med Kalifornijo in Havaji in je veliko za približno 80 Slovenij. Čiščenje območja le z ladjami in mrežami bi trajalo več tisoč let in bi stalo več milijard evrov, zato so pri nizozemski neprofitni organizaciji Ocean CleanUp v minulih letih razvijali sistem, ki bi zmogel to početi samostojno in učinkovito. Po petih letih razvoja so minulo soboto iz zaliva v San Franciscu splavili prvi tovrstni sistem z oznako 001.
Laurent Lebreton
foto: Ocean CleanUp
Kot je pojasnil glavni oceanograf pri projektu Laurent Lebreton, so v morje poslali približno 600 metrov dolgo cev, narejeno iz polietilena visoke gostote, pod njo visi posebna tri metre dolga zavesa. V oceanu naj bi se cev obrnila v obliko U in potovala s pomočjo valov in vetra. Po vrsti izdelanih prototipov in več sto teoretičnih modelih bodo prvi meseci namenjeni predvsem testiranju sistema. »Zanima nas obnašanje sistema na gladini oceana, če se bo torej gibal, kot smo predvidevali v svojih izračunih. Zanimalo nas bo, ali pravilno zbira plastiko in jo učinkovito zadržuje, kar je njegov primarni namen. In kot tretje nas zanima, ali je sistem dovolj močan, da bo preživel v ostrih morskih in vremenskih razmerah.«
Sistem, ki so ga poslali v morje, je namenjen 1200 morskih milj od San Francisca, kjer leži največji morski odpad plastike. »Predvidevamo, da se smeti zadržujejo na območju, velikem 1.6 milijona kvadratnih kilometrov, to je toliko, kot znaša trikratna površina Francije.« Tam naj bi po njegovih besedah plavalo približno 87 000 ton plastike oziroma 1,8 trilijona kosov odpadkov. To je toliko, kolikor je zrn peska v milijonu kozarcev ali če bi vsak Zemljan, ki je kadarkoli živel, zavrgel več kot 10 kosov plastike. »Plastika je zelo razpršena po morju, zato ne moremo govoriti o pravem »otoku« oziroma »celini«. Prav zato smo oblikovali tovrstno tehnologijo, s katero bomo skušali plastiko najprej zbrati in jo nato dvigniti iz morja na ladje.«
Upajo, da jim bo uspelo v prvem poskusu zbrati tono na teden, to je približno 50 ton na leto. Do leta 2020 želijo število tovrstnih sistemov v oceanu povečati na 60, »naš cilj pa je, da bi v petih letih zbrali polovico plastike na tem otoku«, je še pojasnil Lebreton.
Sogovornik, ki je eden od 80 članov organizacije s sedežem v Rotterdamu, opozarja predvsem na tlečo katastrofo, ki jo v oceane prinaša mikroplastika. »Če ne bomo ukrepali zdaj, se bo plastika v oceanih razgradila na nepredstavljivo veliko mikroplastike, ki je ne bo mogoče več uloviti. Še bolj bo ogrožala morski živelj in učinkoviteje vstopala v našo prehransko verigo in nam tako otežila življenje.«
Pobude čiščenja morja sicer že obstajajo. V Severnem morju, na primer, ribiči v pobudi Fishing for litter na morju zbirajo odpadke in jih prinašajo nazaj, za kar prejemajo tudi subvencije. Na svetu organizirajo tudi množična čiščenja plaž in obrobnih morskih teritorijev, toda tako obsežno zasnovano čiščenje oceanskih odpadov je po Lebretonovih besedah prva tovrstna pobuda doslej. »Skušamo dobiti tudi certifikat za recikliranje oceanske plastike. Ideja je, da bi se na trgu pojavila nova plastika, takšna, ki bi bila 100-odstotno reciklirana iz morskih odpadkov, in bi imela tudi moralno vrednost.«
Kot dodaja Lebreton, ki ima na področju oceanskega modeliranja in podatkovne okoljske znanosti deset let izkušenj, lahko pri zmanjševanju zasičenosti s plastiko pomaga vsak. Onesnaženje morja s plastiko se začne že na ulici, pri tem, da ne odmetavamo smeti tja, kamor ne spadajo. Še večjo vlogo pa igra to, da premislimo o uporabi reciklirane plastike oziroma njeno uporabo preprosto omejimo. »Predvsem pa ne pozabite: kamorkoli greste – na morje, v nacionalne parke, reke – šteje vsaka pobrana smet.«
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju
Potem ko je minulo soboto iz zaliva v San Franciscu izplula ladja s sistemom nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp za čiščenje plastičnih odpadkov v morju, je ta po nekaj dneh plovbe že v testnem območju v Tihem oceanu, kjer to soboto začenjajo testiranja, ali uspešno deluje.
Morski tokovi in vetrovi so smeti v svetovnih oceanih pometli v pet večjih morskih smetišč, največje med njimi je tisto, ki leži v Tihem oceanu nekje na pol poti med Kalifornijo in Havaji in je veliko za približno 80 Slovenij. Čiščenje območja le z ladjami in mrežami bi trajalo več tisoč let in bi stalo več milijard evrov, zato so pri nizozemski neprofitni organizaciji Ocean CleanUp v minulih letih razvijali sistem, ki bi zmogel to početi samostojno in učinkovito. Po petih letih razvoja so minulo soboto iz zaliva v San Franciscu splavili prvi tovrstni sistem z oznako 001.
Laurent Lebreton
foto: Ocean CleanUp
Kot je pojasnil glavni oceanograf pri projektu Laurent Lebreton, so v morje poslali približno 600 metrov dolgo cev, narejeno iz polietilena visoke gostote, pod njo visi posebna tri metre dolga zavesa. V oceanu naj bi se cev obrnila v obliko U in potovala s pomočjo valov in vetra. Po vrsti izdelanih prototipov in več sto teoretičnih modelih bodo prvi meseci namenjeni predvsem testiranju sistema. »Zanima nas obnašanje sistema na gladini oceana, če se bo torej gibal, kot smo predvidevali v svojih izračunih. Zanimalo nas bo, ali pravilno zbira plastiko in jo učinkovito zadržuje, kar je njegov primarni namen. In kot tretje nas zanima, ali je sistem dovolj močan, da bo preživel v ostrih morskih in vremenskih razmerah.«
Sistem, ki so ga poslali v morje, je namenjen 1200 morskih milj od San Francisca, kjer leži največji morski odpad plastike. »Predvidevamo, da se smeti zadržujejo na območju, velikem 1.6 milijona kvadratnih kilometrov, to je toliko, kot znaša trikratna površina Francije.« Tam naj bi po njegovih besedah plavalo približno 87 000 ton plastike oziroma 1,8 trilijona kosov odpadkov. To je toliko, kolikor je zrn peska v milijonu kozarcev ali če bi vsak Zemljan, ki je kadarkoli živel, zavrgel več kot 10 kosov plastike. »Plastika je zelo razpršena po morju, zato ne moremo govoriti o pravem »otoku« oziroma »celini«. Prav zato smo oblikovali tovrstno tehnologijo, s katero bomo skušali plastiko najprej zbrati in jo nato dvigniti iz morja na ladje.«
Upajo, da jim bo uspelo v prvem poskusu zbrati tono na teden, to je približno 50 ton na leto. Do leta 2020 želijo število tovrstnih sistemov v oceanu povečati na 60, »naš cilj pa je, da bi v petih letih zbrali polovico plastike na tem otoku«, je še pojasnil Lebreton.
Sogovornik, ki je eden od 80 članov organizacije s sedežem v Rotterdamu, opozarja predvsem na tlečo katastrofo, ki jo v oceane prinaša mikroplastika. »Če ne bomo ukrepali zdaj, se bo plastika v oceanih razgradila na nepredstavljivo veliko mikroplastike, ki je ne bo mogoče več uloviti. Še bolj bo ogrožala morski živelj in učinkoviteje vstopala v našo prehransko verigo in nam tako otežila življenje.«
Pobude čiščenja morja sicer že obstajajo. V Severnem morju, na primer, ribiči v pobudi Fishing for litter na morju zbirajo odpadke in jih prinašajo nazaj, za kar prejemajo tudi subvencije. Na svetu organizirajo tudi množična čiščenja plaž in obrobnih morskih teritorijev, toda tako obsežno zasnovano čiščenje oceanskih odpadov je po Lebretonovih besedah prva tovrstna pobuda doslej. »Skušamo dobiti tudi certifikat za recikliranje oceanske plastike. Ideja je, da bi se na trgu pojavila nova plastika, takšna, ki bi bila 100-odstotno reciklirana iz morskih odpadkov, in bi imela tudi moralno vrednost.«
Kot dodaja Lebreton, ki ima na področju oceanskega modeliranja in podatkovne okoljske znanosti deset let izkušenj, lahko pri zmanjševanju zasičenosti s plastiko pomaga vsak. Onesnaženje morja s plastiko se začne že na ulici, pri tem, da ne odmetavamo smeti tja, kamor ne spadajo. Še večjo vlogo pa igra to, da premislimo o uporabi reciklirane plastike oziroma njeno uporabo preprosto omejimo. »Predvsem pa ne pozabite: kamorkoli greste – na morje, v nacionalne parke, reke – šteje vsaka pobrana smet.«
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Od danes lahko samozaposleni zaprosijo za solidarnostno pomoč, tako imenovani temeljni dohodek. Finančna uprava je pripravila obrazec izjave, dostopen je prek sistema e-davki, pa tudi prek mobilne aplikacije. Izjavo je preprosto izpolniti pojasnjuje generalni direktor finančne uprave Peter Jenko.
Navdih za sedmo epizodo je Ciril Kosmač: živel je med leti 1910 in 1980, ustvarjal v okvirih socialnega realizma, a je zelo rad uporabljal simbole. Takšna sta recimo trobenta in oblak v Baladi o trobenti in oblaku. Novelo Gosenica je spisal po spominih iz rimske ječe, kjer je bil leta 1930 zaprt kot politični kaznjenec. Toliko za danes o književnosti, zdaj pa je na vrsti športni prenos.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija risov v Sloveniji je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. "Če se živali preveč parijo v sorodstvu jim pada kondicija, zbolijo, umirajo. To se je zgodilo pri nas, zato poskušamo pripeljati nove, tuje rise." V teh pomladnih dneh so risi še posebej aktivni, ker je čas parjenja in ker jih lahko spremljajo prek telemetričnih ovratnic lahko povejo, kdo se srečuje s kom.
Jožko Smukavec je eden od bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Kako se kot prostovoljec pridružiti humanitarcem? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Kje so na voljo dodatne informacije? Odgovarja Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
S študenti in dijaki se pogovarjamo o bivanjskem oziroma eksistencialnem položaju, ki je v zadnjih tednih za marsikoga postal (še bolj) problematičen. Kakšne so razmere na nepremičninskem trgu za mlade, kako, če, jim pomaga država? Se res pozno osamosvojimo? Sogovorniki so: Vida Jocif, Anej Irgolič, Jan Kozoderc in Gregor Benčina.
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Šiški, ki takrat še ni bila del Ljubljane, ampak Šiška pri Ljubljani. Pisal je pesmi, pratike in časopise, med Ilirskimi provincami pa je bil gimnazijski ravnatelj. Umrl je leta 1819, njegov kip pa stoji ob ljubljanski tržnici. Dramilo pa je naslov Vodnikove pesmi, ki je izšla v Veliki pratiki.
Fran Levstik je živel v letih med 1831 in 1887. Bil je ena najpomembnejših slovenskih javnih oseb in kulturnih ustvarjalcev svojega časa. Pisal je pesmi, pripovedi in drame, ukvarjal pa se je tudi z literarno kritiko in objavljal v časopisih. V pesmi Kako je v Korotanu si je izmislil eno Pižaminih najljubših slovenskih besed: slokobedri. Njegov Martin Krpan pa je prva slovenska umetna povest.
Kakšno je ozadje nastanka dokumentarnega filma? Kako poteka raziskava, premislek in preverjanje dejstev? Kaj pa nastopanje v dokumentarnem filmu? O tem pripovedujeta publicist, glasbeni kritik in avtor dokumentarnih filmov Igor Bašin in basist zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj, ki je v dokumentarnem filmu že nastopal.
Po objavi o veliki obiskanosti priljubljenih sprehajališč na Obali in Bledu zadnji marčevski vikend in zaostritvi ukrepov z omejitvami gibanja med občinami, tudi zavoljo preprečevanja najrazličnejših poškodb, se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugibanj povezanih s statistiko. Številke sprejetih pacientov na urgentnem bloku UKC Ljubljana so v primerjavi s številkami tistega vikenda z vikendom, ki je sledil, ko smo dodatne ukrepe torej že imeli, pravzaprav enake. Še več, številke težjih poškodb so podobne tudi za enako obdobje lani. Gašper Andrinek je za pojasnila poklical dr.Anžeta Kristana, vodjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
Jaka Grčar leto in pol živi na Nizozemskem. Tja ga je poklical Tadej Košmrlj
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v bližini Rimskih Toplic, umrl pa leta 1912 v Ljubljani. Od leta 1880 do 1898 je služboval kot duhovnik, nato pa je postal mestni arhivar na ljubljanskem magistratu in dve leti urejal literarni mesečnik Ljubljanski zvon. Prav tam je leta 1885 prvič izšla Aškerčeva pesem Čaša nesmrtnosti, ki je pozneje našla pot tudi v njegovo prvo pesniško zbirko Balade in romance.
“Bill je soul. Bill Withers je pel življenje, pel je hrup, ki ga je doživljal kot otrok, ko je odraščal v Zahodni Virginiji na nepravi strani železniške proge. Sin rudarja je vedel vse, kar je bilo pomembno. Globoko pod zemljo je zaupanje nujnost. Ko se je igral na beli strani proge, je srkal country, na črni strani tirov je vpijal blues in gospel. In ko je prišel do prve kitare, je začel pisati songe, ki so nastajali iz izkušenj in domišljije. Če je opisoval babičine nasvete ali pač bolečino ob izgubi bližnjega, je uporabil univerzalna čustva in izbrane besede. Predvsem pa je bil interpret, kar je odpel, se me je dotaknilo. Ni bil zamerljiv. Če se je nekaj zdelo prav, je to povedal, prav tako ni bil tiho, ko je opozarjal na krivice. Življenje vseh generacij je strnil v tri songe, čeprav jih je spisal in odpel veliko, veliko več. Bill je bil in bo ostal soul,” pravi Andrej Karoli.
Sašo Hribar je vodja ekipe ustvarjalcev Radia Ga Ga, razvedrilno-humoristične-satirične radijske oddaje. V začetku aprila je minilo trideset let, odkar je oddaja na sporedu na Prvem programu Radia Slovenija.
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije o tem, kako je z odpovedjo potovanj, ...
Neveljaven email naslov