Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi
Slovenija leži na stiku med alpsko, sredozemsko in celinsko regijo Evrope, zato je narava pri nas raznolika in lepa. Se pa lahko takoj vprašamo – kako dolgo bo še tako? Da bi naravo in njene dobrobiti ohranili za nas in prihodnje rodove, se je treba močno potruditi, predvsem pa v duhu ohranjanja narave vzgajati vse – ne samo najmlajše. Prav zaradi slišanega so se lanskega maja, na pobudo Zveze Tabornikov, sestali predstavniki mnogih organizacij, ki so tako ali drugače povezane z naravo, včeraj pa so se ti predstavniki podpisali pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Na lični, grafično privlačni zgibanki, lahko najdemo usmeritve, ki spoštujejo zakonodajo in temeljijo na tradiciji, zapisane pa so splošno in poljudno, tako da jih lahko uporablja vsak. Pet ključnih načel se glasi – spoštujem naravo, spoštujem sebe, spoštujem druge, spoštujem lastnino in spoštujem lokalno skupnost. Vse lepo in prav ampak vse te usmeritve so splošno znane, najdemo jih v številnih dokumentih, zato smo enega od avtorjev in pobudnikov kodeksa, taborniškega starešino Jerneja Stritiha, na včerajšnji predstavitvi izzvali z vprašanjem – zakaj sploh potrebujemo tak kodeks?
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi
Slovenija leži na stiku med alpsko, sredozemsko in celinsko regijo Evrope, zato je narava pri nas raznolika in lepa. Se pa lahko takoj vprašamo – kako dolgo bo še tako? Da bi naravo in njene dobrobiti ohranili za nas in prihodnje rodove, se je treba močno potruditi, predvsem pa v duhu ohranjanja narave vzgajati vse – ne samo najmlajše. Prav zaradi slišanega so se lanskega maja, na pobudo Zveze Tabornikov, sestali predstavniki mnogih organizacij, ki so tako ali drugače povezane z naravo, včeraj pa so se ti predstavniki podpisali pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Na lični, grafično privlačni zgibanki, lahko najdemo usmeritve, ki spoštujejo zakonodajo in temeljijo na tradiciji, zapisane pa so splošno in poljudno, tako da jih lahko uporablja vsak. Pet ključnih načel se glasi – spoštujem naravo, spoštujem sebe, spoštujem druge, spoštujem lastnino in spoštujem lokalno skupnost. Vse lepo in prav ampak vse te usmeritve so splošno znane, najdemo jih v številnih dokumentih, zato smo enega od avtorjev in pobudnikov kodeksa, taborniškega starešino Jerneja Stritiha, na včerajšnji predstavitvi izzvali z vprašanjem – zakaj sploh potrebujemo tak kodeks?
Slovenski igralci so v nekdanji Jugoslaviji sestavljali večino v hokejski reprezentanci. Tudi na olimipijiskih igrah v Sarajevu je bilo tako.
Calgary je leta 1988 med slovenskimi junaki izluščil preprostega Matjaža Debelaka, ki se je v zadnjem trenutku uvrstil v olimpijsko reprezentanco, na koncu pa z dvema odličjema poskrbel za navdušenje. Šli smo po sledeh skakalne senzacije. S člani tedanjega srebrnega moštva. Ob Debelaku so ga sestavljali še Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš.
Čez 20 dni bo dopolnil 40 let, v Sočiju bo med najstarejšimi udeleženci, pa še vedno med favoriti za vsaj eno odličje. Je najbolj dominanten zimski športnik v svoji panogi – biatlonu – v katerem je 166- krat stal na zmagovalnem odru, kar 93-krat na najvišji stopnički, eno zmago pa ima tudi v svetovnem pokalu tekačev. Govorimo seveda o Norvežanu Oleju Einarju Bjoerndalnu, v naslednjih minutah pa se bomo dotaknili predvsem njegovega zlatega tedna pred dvanajstimi leti v Salt Lake Cityu.
Pogovor z novinarjem Dela in nekdanjim dopisnikom iz tujine Brankom Sobanom ob izidu njegove zbirke intervjujev Zločin brez kazni.
Sarajevo, 14. 2. 1984. Jure Franko na olimpijskem veleslalomu osvoji srebrno medaljo! Za nagrado dobi videorekorder, navijači sestavijo legendarni zapis: "Volimo Jureka više od bureka!" Kako se dogodkov izpred 30 let spominjajo Jure Franko, Bojan Križaj in Tone Vogrinec.
Danes mineva 50 let od umora Johna F. Kennedyja, ki je kljub kratkemu vladanju - v Beli hiši je prebival komaj 1000 dni - močno zaznamoval prejšnje stoletje. Zato so tudi pol stoletja kasneje mediji obsedeni z njegovo podobo.
Radio Študent in Val 202 sta za dobro uro združila moči. Skozi uro heca, nostalgij in tkanja prijateljskih vezi sta "vozila" Polona Torkar in Mitja Peček.
Neveljaven email naslov