Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi
Slovenija leži na stiku med alpsko, sredozemsko in celinsko regijo Evrope, zato je narava pri nas raznolika in lepa. Se pa lahko takoj vprašamo – kako dolgo bo še tako? Da bi naravo in njene dobrobiti ohranili za nas in prihodnje rodove, se je treba močno potruditi, predvsem pa v duhu ohranjanja narave vzgajati vse – ne samo najmlajše. Prav zaradi slišanega so se lanskega maja, na pobudo Zveze Tabornikov, sestali predstavniki mnogih organizacij, ki so tako ali drugače povezane z naravo, včeraj pa so se ti predstavniki podpisali pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Na lični, grafično privlačni zgibanki, lahko najdemo usmeritve, ki spoštujejo zakonodajo in temeljijo na tradiciji, zapisane pa so splošno in poljudno, tako da jih lahko uporablja vsak. Pet ključnih načel se glasi – spoštujem naravo, spoštujem sebe, spoštujem druge, spoštujem lastnino in spoštujem lokalno skupnost. Vse lepo in prav ampak vse te usmeritve so splošno znane, najdemo jih v številnih dokumentih, zato smo enega od avtorjev in pobudnikov kodeksa, taborniškega starešino Jerneja Stritiha, na včerajšnji predstavitvi izzvali z vprašanjem – zakaj sploh potrebujemo tak kodeks?
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi
Slovenija leži na stiku med alpsko, sredozemsko in celinsko regijo Evrope, zato je narava pri nas raznolika in lepa. Se pa lahko takoj vprašamo – kako dolgo bo še tako? Da bi naravo in njene dobrobiti ohranili za nas in prihodnje rodove, se je treba močno potruditi, predvsem pa v duhu ohranjanja narave vzgajati vse – ne samo najmlajše. Prav zaradi slišanega so se lanskega maja, na pobudo Zveze Tabornikov, sestali predstavniki mnogih organizacij, ki so tako ali drugače povezane z naravo, včeraj pa so se ti predstavniki podpisali pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Na lični, grafično privlačni zgibanki, lahko najdemo usmeritve, ki spoštujejo zakonodajo in temeljijo na tradiciji, zapisane pa so splošno in poljudno, tako da jih lahko uporablja vsak. Pet ključnih načel se glasi – spoštujem naravo, spoštujem sebe, spoštujem druge, spoštujem lastnino in spoštujem lokalno skupnost. Vse lepo in prav ampak vse te usmeritve so splošno znane, najdemo jih v številnih dokumentih, zato smo enega od avtorjev in pobudnikov kodeksa, taborniškega starešino Jerneja Stritiha, na včerajšnji predstavitvi izzvali z vprašanjem – zakaj sploh potrebujemo tak kodeks?
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov