Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z izkušenimi lovci na gozdne zaklade smo šli po gobe! Pa ne, da bi v prtljažnik natlačili vse, kar je pognalo. Prekaljeni gobarji pravijo, da je vsaka goba užitna, a so nekatere le enkrat. Hudomušni-čni gobarji pripovedujejo o tajnosti najdišča gob, o človeški požrešnosti in štoravosti, ki se pojavi ob mešanju alkohola s štorovkami.
Hudomušni-čni gobarji pripovedujejo o tajnosti najdišča gob, o človekovi požrešnosti in štoravosti, ki se pojavi ob mešanju alkohola s štorovkami
Z izkušenimi lovci na gozdne zaklade smo šli po gobe! Pa ne, da bi v prtljažnik natlačili vse, kar je pognalo. Prekaljeni gobarji pravijo, da je vsaka goba užitna, a so nekatere le enkrat.
“Ni vsak tako dober prijatelj, da drugemu pokaže najdišče jurčkov. Imam sorodnike, ki mi ne! Hodijo nekam na Gorenjsko in sem želela z njimi, pa me ne vzamejo s seboj.”
Gobarica Marija pravi, da so bile gobe včasih hrana revežev, danes so znak prestiža. Marsikdo se zato ne ustavi pri dveh kilogramih izplena. Gobarski determinator Stane pa dodaja, da so nekateri nabiralci zelo požrešni.
“Mislim, da ne živimo več v času nabiralništva, ko so bili ljudje življenjsko odvisni od tega, kar so našli in niso vedeli, kdaj bo naslednji obrok, če sploh bo.”
Z izkušenimi lovci na gozdne zaklade smo šli po gobe! Pa ne, da bi v prtljažnik natlačili vse, kar je pognalo. Prekaljeni gobarji pravijo, da je vsaka goba užitna, a so nekatere le enkrat. Hudomušni-čni gobarji pripovedujejo o tajnosti najdišča gob, o človeški požrešnosti in štoravosti, ki se pojavi ob mešanju alkohola s štorovkami.
Hudomušni-čni gobarji pripovedujejo o tajnosti najdišča gob, o človekovi požrešnosti in štoravosti, ki se pojavi ob mešanju alkohola s štorovkami
Z izkušenimi lovci na gozdne zaklade smo šli po gobe! Pa ne, da bi v prtljažnik natlačili vse, kar je pognalo. Prekaljeni gobarji pravijo, da je vsaka goba užitna, a so nekatere le enkrat.
“Ni vsak tako dober prijatelj, da drugemu pokaže najdišče jurčkov. Imam sorodnike, ki mi ne! Hodijo nekam na Gorenjsko in sem želela z njimi, pa me ne vzamejo s seboj.”
Gobarica Marija pravi, da so bile gobe včasih hrana revežev, danes so znak prestiža. Marsikdo se zato ne ustavi pri dveh kilogramih izplena. Gobarski determinator Stane pa dodaja, da so nekateri nabiralci zelo požrešni.
“Mislim, da ne živimo več v času nabiralništva, ko so bili ljudje življenjsko odvisni od tega, kar so našli in niso vedeli, kdaj bo naslednji obrok, če sploh bo.”
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov