Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije predvsem med mlajšo generacijo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo obnašanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
Raziskava Evropskega inštituta za enakost med spoloma o (ne)enakosti med spoloma na področju digitalizacije
V podporo vsakemu polletnemu predsedovanju Svetu Evropske unije Evropski inštitut za enakost med spoloma (EIGE) opravi raziskavo na temo, ki jo izbere predsedujoča država. In Avstrijo, ki predseduje še do konca leta 2018, je zanimalo, kako uravnotežena sta spola na širokem področju digitalizacije, predvsem med mlajšo generacijo.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v dveh publikacijah, o temi pa smo se pogovarjali z raziskovalko Inštituta Blandine Mollard. Ena pomembnejših ugotovitev je, da imajo v Evropski uniji tako fantje kot dekleta v enaki meri osvojene digitalne veščine – a njihovo ravnanje na spletu se glede na spol razlikuje. Raziskava je namreč jasno pokazala, da se mlade ženske pri izražanju na spletu veliko bolj samoomejujejo in tudi samocenzurirajo.
“Pogosto mlada dekleta doživijo ali pa so priča napadom na spletu in potem temu prilagodijo svoje delovanje. Nehajo se vključevati v spletne razprave, manj izražajo svoje mnenje. Tudi fantje so priča ali doživljajo spletne napade in tudi pri njih jih je manj, ki so zelo spletno aktivni, a med dekleti je ta razlika opaznejša. Toliko bolj opazna, da lahko sklepamo na razlike zaradi spola.”
Jasno je, da mladi preživljajo vse več časa na spletu in v digitalnem prostoru: za branje novic, za oblikovanje svojega pogleda na svet in za vključevanje v javne razprave. In če so dekleta v ta svet vključena večinoma samo pasivno, ne pa tudi aktivno, nas to seveda skrbi in razprava, v kateri o razmerah v družbi razpravlja samo en spol, je popačena. Obenem pa mlada dekleta na tem področju prenehajo razvijati določene veščine, ki se jih lahko razvije samo z javno razpravo in izražanjem mnenja.
Seveda je raziskava Evropskega sveta za enakost med spoloma (znova) pokazala, da je tudi digitalni svet samo odsev realnega (ali analognega) sveta. In tudi v analognem svetu se dekleta manj spodbuja k izražanju stališč. Obenem pa so ženske tudi manj prisotne v gospodarskem, političnem, znanstvenem (in še katerem) svetu. Druga težava, na katero je opozorila Blandine Mollard, je, da je dandanes digitalna prisotnost javnih oseb nujna za samo prisotnost in angažiranost v javnem družbenem življenju na splošno. Digitalni svet je kot nekakšen divji zahod javnega življenja: če v živi prisotnosti soljudi še nekako upoštevamo formalna vljudnostna in civilizacijska pravila igre in obnašanja, jih v digitalni skoraj anonimnosti ni več.
Preprosto povedano: veliko težje je človeka užaliti, napasti in ponižati, če ga gledaš v oči, kot če ga gledaš skozi računalniško prirejeni avatar.
“Intenzivnost in moč sta resnično večji na spletu. Poglejmo na primer lepotne standarde. Ti seveda niso prisotni samo na spletu, a če pogledamo okoli sebe v realnem svetu, vidimo ogromno različnih »lepot«, da tako rečem, različnih teles, različnih ljudi, ki so različno oblečeni. Če bi opazovali lepotne standarde recimo le na Instagramu, bi dobili zelo popačeno predstavo o lepoti. Podobno velja za koncept, ki mu pravimo strupena moškost (toxic masculinity): ko se fantje med seboj spodbujajo k napačni predstavi tega, kaj naj bi prava moškost bila. Splet vse te zadeve pretirano poudari. “
Lidija Dimkovska je pesnica, pisateljica in prevajalka makedonskega rodu. Od leta 2001 živi in dela v Sloveniji. Pred kratkim je k slovenskemu prevodu kultnega makedonskega dela Čas koz avtorja Luana Starove napisala spremno besedo, v branje pa vam priporoča svojo najljubšo pesnico.
25. julija je Zemljo obletel asteroid, velik kot nogometno igrišče, je sporočila Evropska vesoljska agencija. Letel je 65.000 kilometrov stran, kar morda zveni veliko, z vesoljske perspektive pa ni. Še pomembnejše je, da je človeštvo za prišleka izvedelo le približno dan prej. Zakaj, v pogovoru z Majo Ratej komentira Aljoša Masten, novinar MMC.
Dramaturginjo in režisersko Nano Milčinski mnogi bolj poznajo kot pevko številnih sodobnih, a že zimzelenih popevk. V petju združuje svoji dve največji ljubezni, glasbo in besedo. Slednjo ima zelo rada tudi v pisni obliki, saj pravi, da so knjige tako dobre, da jih ni nikoli dovolj, zato ni nič nenavadnega, da je spisek njenih poletnih namigov za branje obširen, predlaga pa, da čez poletje preberete vsaj dve knjigi. Prva naj bo takšna, ki vam bo razširila obzorje, vas napeljala na kakšno spremembo v življenju in pomagala pri duhovni rasti, drugo branje pa naj bo kak kvaliteten roman ob katerem si lahko spočijete glavo.
Ste kdaj pomislili, kdaj so Križanke kot prostor zaživele in kaj je ta prostor predstavljal davno nekoč, še pred Plečnikovo prenovo? "Korenine tega prostora sežejo v več zgodovinskih plasti, čisto na začetku se je prostor rahlo naslonil na Rimsko obzidje. Tu najdemo ogromno rimskih ostalin, ker se je v neposredni bližini nahajalo rečno pristanišče Emone," razlaga raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti Luka Vidmar, urednik prve poglobljene znanstvene monografije o Križankah, pri katerije sodelovalo 21 raziskovalcev s področij umetnostne zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije.
Tokrat smo za poletni namig prosili kitarista, orgličarja, producenta, založnika, avtorja številnih skoraj ponarodelih skladb, ki marsikatero stvar pove brez dlake na jeziku.
Phil Anderson je ameriški glasbenik iz mesta Sarasota na Floridi, ki se je z Damjanom Zorcem spet dobil po tridesetih letih
Kateri bankomati so v tujini varna izbira in katere pogoje upoštevati izven evro območja? Odgovarja Alina Meško, Zveza potrošnikov Slovenije
Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže za poletje priporoča izlet z vlakom z novo železniško povezavo med Beljakom, Trbižem in Jesenicami, ki je namenjena predvsem kolesarjem.
Slovenski dramski igralec in voditelj oddaje Male sive celice Nik Škrlec ima celo vrsto konjičkov. Med drugim je skušal izboljšati Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo z enim vdihom, nekaj časa pa je držal tudi slovenski rekord v recitiranju decimalk števila pi. Tudi njegov poletni namig je matematične narave, vendar se ga ne ne smete ustrašiti.
Izidor Kamal Shaker na Twitterju brez kontrole piše kavne rime kar takole. Ključniku #kafetarime, na katerem je več kot 500 kavnih rim, sledi vedno več ljudi.
Pravijo, da je Azerbajdžan meka energetske industrije, nekoč pa je bila ena pomembnejših postojank na trgovinski poti, svilni cesti. Poleg plina je pomemben del zgodovine, sedanjosti in prihodnosti te mlade države, stare toliko kot Slovenija, tudi nafta. Črno zlato je uročilo celo brate Nobel. Leta 1876 so kupili majhno rafinerijo v Bakuju in tako so trije bratje postali lastniki oziroma delničarji podjetja z nafto.
Lahko uporabniki ugotovijo, da komentarji in ocene nastanitve ne predstavljajo realne slike? Svetuje Gorazd Božič, SI CERT
Predavatelj na koprski fakulteti za humanistične študije Nikolai Jeffs za počitniško branje priporoča utopično literaturo, na prvem mestu roman Ursule Le Guin Razlaščeni.
Po tokratni poletni namig smo se odpravili v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani k Heleni Janežič, ki se ukvarja predvsem s knjigami in zbirkami tiskov Slovencev zunaj Slovenije. In prav s tem področjem je povezan njen knjižni namig oziroma kar dva. Priporoča namreč dve deli enega avtorja: knjigi Poslednji deseti bratje in Dohojene stopnje pesnika, pisatelja in publicista Zorka Simčiča.
Za malo starejše generacije Slovencev se je pristanek na mesecu resnično končal šele tri mesece po zgodovinskem pristanku in zgodovinskih besedah. A če hočemo vso zgodbo s podaljšano misijo Apolla 11 tudi resnično doumeti, moramo v Beograd. In tako se, med rahlimi prepiri o tem, ali se mesecu reče Luna in ali je vsaka Luna tudi mesec, približujemo nekoč jugoslovanski, danes srbski prestolnici. Tam nas pot vodi na Dedinje. Do groba mogoče kdaj drugič, obiskali pa smo muzej Jugoslavije, ki hrani tudi spomine na vesolje. Zgodba je navadna in v večjem delu povsem pozabljena. Tako so se trije junaki, ki jim je uspelo do gor in nazaj, tri mesece po koncu misije odpravili na veliko svetovno turnejo. Kot Rolling Stonsi recimo. S predsedniškim letalom … 22 držav in 24 mest v nekaj tednih. In poglej čudo; med izbranci je bila tudi Jugoslavija in Beograd, kamor so Armstrong, Aldrin in Collins skupaj s soprogami prispeli 18. oktobra 1969.
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Neveljaven email naslov