Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Američani danes zaznamujejo "mole day". Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor
Američani danes zaznamujejo “mole day“. Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Danes smo 23. oktobra, 23. 10, in kot vsak drug dan bosta minutni in urnik kazalec dvakrat v poziciji, ko bo ura kazala dve minuti čez šesto. Ta kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor.
“Mol je ena tistih besed, ki imajo jasno določen dom – kemijo. Molekule so majhne in kemiki namesto kvadrilijonov in kvadrilijard raje uporabljajo enoto mol. Sliši se bolje.”
Ja, namesto kvadriljonov in tistih veliko veliko večjih merskih enot so v kemiji in fiziki preprosto dogovorjeni, da je v enem molu 6,02 x 1023 delcev. To je ogromno. 10 in 23 ničel. To konstanto si je v 19. stoletju zamislil italijanski plemič, fizik in kemik s prav tako ogromnim številom črk v imenu: Lorenzo Romano Amedeo Carlo Avogadro di Queregna e di Cerreto. Z njim je v načrtovanje kemijskih in fizikalnih reakcij vnesel več reda in točnosti.
“To je enako število molekul, kot je atomov v 12 g čistega izotopa ogljika-12. In zakaj ga sploh potrebujemo? Ker se atomi srečujejo v celih številih. Tako kot ne kupimo 840 gramov jajc, ampak 12 jajc, in na večerjo ne povabimo 500 kilogramov, ljudi ampak 6 prijateljev, tudi kemijske reakcije potekajo med atomi in ne kilogrami.”
Dr. Mateja Huša, ki je že vse življenje navdušen kemik in mol izgovori kar nekajkrat na dan, je Maja vprašala, kako bi si lahko najbolje predstavljali en mol. “Žlica vode,” je odvrnil, “v eni žlici je 6 krat 10 na 23 molekul vode“.
“Predstavljajva si, da bi te molekule označila in pomešala po vseh oceanih na svetu. V vsakem litru morja bi našli 500 teh molekul.”
Nepredstavljivo mnogo teh majcenih molekul si je mogoče predstavljati tudi drugače.
“V 1 molu je 1000-krat več molekul kot je vseh zvezd v vesolju. In na Zemlji je 10.000-krat manj zrnc peska kot je 1 mol.”
Če bi med vse Zemljane razdelili 1 mol evrov, bi lahko vsak človek porabil milijon evrov. Vsak dan naslednjih 300.000 let. Ali pa če bi z zrni riža posuli vse kontinente sveta: če bi jih uporabili en mol, bi bilo vso kopno zasuto z rižem do višine 75 metrov.
Američani danes zaznamujejo "mole day". Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor
Američani danes zaznamujejo “mole day“. Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Danes smo 23. oktobra, 23. 10, in kot vsak drug dan bosta minutni in urnik kazalec dvakrat v poziciji, ko bo ura kazala dve minuti čez šesto. Ta kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor.
“Mol je ena tistih besed, ki imajo jasno določen dom – kemijo. Molekule so majhne in kemiki namesto kvadrilijonov in kvadrilijard raje uporabljajo enoto mol. Sliši se bolje.”
Ja, namesto kvadriljonov in tistih veliko veliko večjih merskih enot so v kemiji in fiziki preprosto dogovorjeni, da je v enem molu 6,02 x 1023 delcev. To je ogromno. 10 in 23 ničel. To konstanto si je v 19. stoletju zamislil italijanski plemič, fizik in kemik s prav tako ogromnim številom črk v imenu: Lorenzo Romano Amedeo Carlo Avogadro di Queregna e di Cerreto. Z njim je v načrtovanje kemijskih in fizikalnih reakcij vnesel več reda in točnosti.
“To je enako število molekul, kot je atomov v 12 g čistega izotopa ogljika-12. In zakaj ga sploh potrebujemo? Ker se atomi srečujejo v celih številih. Tako kot ne kupimo 840 gramov jajc, ampak 12 jajc, in na večerjo ne povabimo 500 kilogramov, ljudi ampak 6 prijateljev, tudi kemijske reakcije potekajo med atomi in ne kilogrami.”
Dr. Mateja Huša, ki je že vse življenje navdušen kemik in mol izgovori kar nekajkrat na dan, je Maja vprašala, kako bi si lahko najbolje predstavljali en mol. “Žlica vode,” je odvrnil, “v eni žlici je 6 krat 10 na 23 molekul vode“.
“Predstavljajva si, da bi te molekule označila in pomešala po vseh oceanih na svetu. V vsakem litru morja bi našli 500 teh molekul.”
Nepredstavljivo mnogo teh majcenih molekul si je mogoče predstavljati tudi drugače.
“V 1 molu je 1000-krat več molekul kot je vseh zvezd v vesolju. In na Zemlji je 10.000-krat manj zrnc peska kot je 1 mol.”
Če bi med vse Zemljane razdelili 1 mol evrov, bi lahko vsak človek porabil milijon evrov. Vsak dan naslednjih 300.000 let. Ali pa če bi z zrni riža posuli vse kontinente sveta: če bi jih uporabili en mol, bi bilo vso kopno zasuto z rižem do višine 75 metrov.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Ko se voziš tako dolgo časa, da se vmes vreme trikrat spremeni, si počasi res že na Šentviški planoti. Tako je nekdo pred leti opisal prihod na trikotnik med Baško grapo, dolino Idrijce in Cerkljanskim, kjer je mladim pred 15-imi leti padlo na pamet, da bi tam organizirali velik rock koncert. Ideja je zaživela in nastala je Gora rocka. Ni pa ostalo samo pri tem, Gora je z leti postajala vedno večja, Šentviška planota pa bolj in bolj znana, vsaj konec junija. Kakšno pa je sicer življenje v krajih, kjer brez avta ne gre, kjer ni trgovine, niti bankomata? Ne nujno slabo. In kako se reče domačinom na Prapetnem brdu, kjer je bil tudi Val 202? Zelo težko.
Tolmin se vsako poletje spremeni v mesto festivalov, predvsem glasbenih. Vseeno pa je zdaj že srce festivalskega dogajanja ob sotočju Soče in Tolminke Soča Outdoor. Gre predvsem za športno prireditev, organizatorji pa od prve izvedbe upoštevajo smernice trajnostnih športnih dogodkov in zelene politike, kot jo je v Zeleni shemi slovenskega turizma opredelila Slovenska turistična organizacija. Pred začetkom sedme izvedbe festivala se je iz Tolmina oglasil Aleš Smrekar.
Nesporna junakinja slovenske osamosvojitve je pravica naroda do samoodločbe, načelo mednarodnega prava, povezano tudi s številnimi zatrtimi hrepenenji narodov in manjšin. Na naši poti do samostojnosti je odigrala zelo pomembno vlogo. Pri iskanju rešitev pa ne smemo zanemariti vloge posameznika, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, gost prazničnega dopoldneva na Valu 202. Z njim se je pogovarjala Tatjana Pirc. Foto: Osebni arhiv
Od hiše do mesta so poimenovali razstavo svojih projektov študentke in študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo, kjer so med drugim iskali odgovore na številne aktualne problematike slovenskih in tujih mest ter predstavili svojo vizijo razvoja okolja ter slovenske družbe. Lotili so se problema praznih stavb in njihovega oživljanja.
Original conversation with dr. Christine Jones Forman and dr. Bill Forman in English. Originalni pogovor z astronomoma dr. Christine Jones Forman in dr. Billom Formanom v angleščini.
Ob letošnjih obletnicah Everest 40 let in 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija smo se ob tem, ko Val 202 praznuje 47 let, spomnili, kako je bil prav slednji eden prvih radiev na svetu, ki je omogočil prve radioamaterske prenose poročanja iz baznega tabora pod Everestom.
14. junij je svetovni dan krvodajalcev in ob tej priložnosti se je Aleš Smrekar srečal z Lidijo Svetelšek, glavno medicinsko sestro na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino. Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so namreč v transfuzijsko verigo vpeti od začetka do konca.
V tretjem in zadnjem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.
V drugem krogu kvazi kviza so se (spet) spopadli trije največji umi: Mojca Širok, Boštjan Gorenc - Pižama in Franci Kek.
12. junija 1929 se je rodila Ana Frank, pred natanko devetdesetimi leti, torej. Zato se bomo danes spomnili na dnevnik in na izjemno deklico, ki ga je pisala. Spomnili se bomo njene tragične zgodbe, predvsem pa sporočila o grozotah, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Borisom Hajdinjakom, direktorjem Sinagoge Maribor, in doktorico Dragico HarAmija, ki raziskuje literaturo, povezano s holokavstom.
V prvem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.
Mineva sedemdeset let od izida antiutopičnega romana 1984, ki ga je napisal britanski pisatelj George Orwell. To je bilo in še vedno je zelo brano delo, predvsem zaradi izjemno natančnega opisa totalitarištičnega režima, pa tudi prikaza, kako je človek proti oblasti nemočen. V času hladne vojne je bilo delo 1984 take vrste knjiga, zaradi katere si lahko šel tudi v zapor, na Kitajskem pa je njena prodaja še danes prepovedana. Orweel v knjigi predstavi tudi besedna zveza Veliki brat, ki pooseblja vseobsegajoč nadzor državljanov. Dr. Nikolai Jeffs s koprske Fakultete za humanistične študije je napisal spremno besedo k slovenskem prevodu Tine Mahkota leta 2004 in se strinja, da kar je takrat zvenelo kot nepredstavljivo, nam je danes čisto vsakdanje. Nenehen nadzor se izvaja še konkretneje kot v knjigi, mi pa smo vse to sprejeli.
70 let mineva od izida enega najbolj preproških romanov 20. stoletja - antiutopičnega romana Georga Orwella 1984. Na tej povezavi lahko prusluhnete celotnemu pogovoru z dr. Nikolaijem Jeffsom, ki je napisal spremno besedo k prevodu Tine Mahkota iz leta 2004. O tem, kako je prevod odmeval v socialistični Jugoslaviji, do tega da si lahko zaradi takšne knjige pristal tudi v zaporu.
Ob lanskem dnevu v spomin na Primoža Trubarja je dr. Kozma Ahačič napisal:"Prve knjige je napisal za bralce, ki jih še sploh ni bilo in ki si takšnih knjig sploh še niso želeli." Delal je stvari, ki so se zdele nemogoče in vedel, kaj hoče doseči. S tem nam je še danes lahko za zgled, je prepričan predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Neveljaven email naslov