Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekov pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Giardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.
Alok Jha je eden od najbolj prepoznavnih obrazov mlajše generacije znanstvenega novinarstva v Veliki Britaniji. "Znanstveno novinarstvo gre skozi pomembno evolucijo in postaja vse bolj preiskovalno."
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekova pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Guardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.
Znanstveno novinarstvo je tekom desetletij doživljalo vzpone in padce. Medtem ko je v Sloveniji to skoraj spregledan poklic, na Otoku potuje skozi jasno evolucijo in postavlja trende v svetu. “Pred 20. oziroma 30. leti je bila znanost za britanske medije predvsem tema za razvedritev, zanimivost, ki jo dodamo na koncu programa,” pripoveduje. Saj poznate dikcijo “Znanstvenikom je uspelo odkriti to in to” ali pa “raziskovalci so potrdili to in to” …? V zadnjih 20. oziroma 15. letih pa smo v britanskih medijih priča izjemnemu povečanju vsebin, povezanih z znanostjo.
“Znanost je postala relevantna vsem ostalim tipom novic, mediji znanosti sledijo na dnevni ravni. Dojemati smo jo začeli kot del kulture, podobno kot umetnost je postala bistven civilizacijski uspeh človeštva. Samo poglejte monumentalne dosežke, kot so Veliki Hadronski trkalnik v Cernu, vse bolj podrobno poznavanje vesolja … Ta odkritja nimajo neposrednega vpliva na naš vsakdan, a so ljudem vseeno relevantna. Dokazujejo, česa vsega je sposobna človeška domišljija, kam lahko pripelje naš razum, in ljudje temu dejavno sledijo.”
V čisto zadnji fazi, dandanes, pa smo se premaknili še naprej, nadaljuje Jha: od golega poročanja o znanosti k spraševanju o njej. Zakaj počnejo to, kar počnejo? Počnejo to prav? Znanstveni novinarji se preobražajo v preiskovalne novinarje in preverjajo znanstvenike, razkrivajo nepravilnosti, poneverbe, goljufije. “Na neki način smo odrasli. Zavedamo se, da je znanost nujna, pomembna in da potrebuje sredstva, ki pa jih mora tudi upravičiti.”
V Sloveniji v primerjavi z večino drugih zahodnoevropskih držav nimamo formalnega izobraževanja znanstvenih novinarjev, poročanja se lotevajo po večini zanesenjaki nad znanostjo in tudi v obrnjenem vrstnem redu ni prav nič boljše. A to oviro se da obiti, meni Alok Jha.
“V naravi našega poklica je, da smo profesionalno nevedni in radovedni. Sam ves svoj čas posvetim temu, da nič ne razumem.”
“Imam diplomo iz fizike, o biologiji pa ne vem nič, čeprav o njej ogromno poročam,” nadaljuje. “Za poročanje o znanosti ne potrebuješ diplome, vedeti pa moraš, kako deluje. Kako poteka raziskovanje, kaj pomeni objava v ugledni reviji, kako se gradi vpliv in ugled v znanosti. Kar pa zadeva znanstvenike, ki se gredo novinarstvo, pa svetujem predvsem, da so odkriti s sabo. Boste res novinar ali boste nekdo, ki bo le promoviral znanost? Izstopiti morate iz sistema, da bi lahko poročali o njem.”
V znanstvenem novinarstvu imamo že dolgo časa opravka z lažnimi novicami. Poznamo zgodbe o slabi znanosti, od lažnih zdravilcev, nasprotnikov cepljenja, podnebnih sprememb … “Te vsebine vplivajo na življenje ljudi, zato se jih lotevamo z veliko resnostjo.” Zdaj, ko so lažne novice tako rekoč vdrle na naslovnice, je odgovornost novinarjev, da jasno in vztrajno opozarjajo nanje, meni.
“Vsi novinarji bi morali biti že po naravi skeptiki, že po naravi bi morali stvari stalno prevpraševati. Trenutno me bolj kot lažne novice skrbi to, da novinarji 80 odstotkov svojega časa namenjamo kolobarjenju nepomembnih vsebin, ki so vsakodnevno na agendi, namesto, da bi konstruktivno iskali teme, ki so pomembne, dvomili in vrtali za vprašanji, ki lahko vplivajo na dobrobit naših poslušalcev, bralcev, gledalcev.”
Novinarstvo po njegovem po svetu izgublja sredstva, vse manj ga je, vse manj je denarja zanj. Tradicionalni medijski modeli se sesuvajo. Lažne novice so zagotovo nov udarec že tako krhki novinarski sedanjosti, zagotovo se moramo spoprijeti z njimi, še opozarja Jha.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekov pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Giardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.
Alok Jha je eden od najbolj prepoznavnih obrazov mlajše generacije znanstvenega novinarstva v Veliki Britaniji. "Znanstveno novinarstvo gre skozi pomembno evolucijo in postaja vse bolj preiskovalno."
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki letos poteka pod geslom “Znanost, človekova pravica”. V številnih resnih medijih po svetu se poročanje o znanosti vse bolj uveljavlja kot eno od prednostnih področij. Vse je več je prispevkov in člankov, v katerih novinarji ne poročajo zgolj o posameznih odkritjih, temveč s poglobljenim in tudi kritičnim pristopom zasledujejo podrobnosti. Znanost tako ni več le nekaj zabavnega in kratkočasnega, temveč postaja v medijski agendi gorivo za gospodarski razvoj, pospeševalec družbenega napredka in gojišče novih idej, ki bodo tlakovale pot v prihodnost. “Že če se obrnemo v zgodovino, vidimo, da je šlo najbolje tistim državam, ki so vlagale v znanost, ki so spodbujale dobre ideje in na njih gradile gospodarstvo,” pravi naš sogovornik, britanski novinar Alok Jha, ki se je s poročanjem za The Guardian, BBC in trenutno za The Economist uveljavil kot eden od bolj prepoznavnih obrazov znanstvenega novinarstva mlajše generacije na Otoku.
Znanstveno novinarstvo je tekom desetletij doživljalo vzpone in padce. Medtem ko je v Sloveniji to skoraj spregledan poklic, na Otoku potuje skozi jasno evolucijo in postavlja trende v svetu. “Pred 20. oziroma 30. leti je bila znanost za britanske medije predvsem tema za razvedritev, zanimivost, ki jo dodamo na koncu programa,” pripoveduje. Saj poznate dikcijo “Znanstvenikom je uspelo odkriti to in to” ali pa “raziskovalci so potrdili to in to” …? V zadnjih 20. oziroma 15. letih pa smo v britanskih medijih priča izjemnemu povečanju vsebin, povezanih z znanostjo.
“Znanost je postala relevantna vsem ostalim tipom novic, mediji znanosti sledijo na dnevni ravni. Dojemati smo jo začeli kot del kulture, podobno kot umetnost je postala bistven civilizacijski uspeh človeštva. Samo poglejte monumentalne dosežke, kot so Veliki Hadronski trkalnik v Cernu, vse bolj podrobno poznavanje vesolja … Ta odkritja nimajo neposrednega vpliva na naš vsakdan, a so ljudem vseeno relevantna. Dokazujejo, česa vsega je sposobna človeška domišljija, kam lahko pripelje naš razum, in ljudje temu dejavno sledijo.”
V čisto zadnji fazi, dandanes, pa smo se premaknili še naprej, nadaljuje Jha: od golega poročanja o znanosti k spraševanju o njej. Zakaj počnejo to, kar počnejo? Počnejo to prav? Znanstveni novinarji se preobražajo v preiskovalne novinarje in preverjajo znanstvenike, razkrivajo nepravilnosti, poneverbe, goljufije. “Na neki način smo odrasli. Zavedamo se, da je znanost nujna, pomembna in da potrebuje sredstva, ki pa jih mora tudi upravičiti.”
V Sloveniji v primerjavi z večino drugih zahodnoevropskih držav nimamo formalnega izobraževanja znanstvenih novinarjev, poročanja se lotevajo po večini zanesenjaki nad znanostjo in tudi v obrnjenem vrstnem redu ni prav nič boljše. A to oviro se da obiti, meni Alok Jha.
“V naravi našega poklica je, da smo profesionalno nevedni in radovedni. Sam ves svoj čas posvetim temu, da nič ne razumem.”
“Imam diplomo iz fizike, o biologiji pa ne vem nič, čeprav o njej ogromno poročam,” nadaljuje. “Za poročanje o znanosti ne potrebuješ diplome, vedeti pa moraš, kako deluje. Kako poteka raziskovanje, kaj pomeni objava v ugledni reviji, kako se gradi vpliv in ugled v znanosti. Kar pa zadeva znanstvenike, ki se gredo novinarstvo, pa svetujem predvsem, da so odkriti s sabo. Boste res novinar ali boste nekdo, ki bo le promoviral znanost? Izstopiti morate iz sistema, da bi lahko poročali o njem.”
V znanstvenem novinarstvu imamo že dolgo časa opravka z lažnimi novicami. Poznamo zgodbe o slabi znanosti, od lažnih zdravilcev, nasprotnikov cepljenja, podnebnih sprememb … “Te vsebine vplivajo na življenje ljudi, zato se jih lotevamo z veliko resnostjo.” Zdaj, ko so lažne novice tako rekoč vdrle na naslovnice, je odgovornost novinarjev, da jasno in vztrajno opozarjajo nanje, meni.
“Vsi novinarji bi morali biti že po naravi skeptiki, že po naravi bi morali stvari stalno prevpraševati. Trenutno me bolj kot lažne novice skrbi to, da novinarji 80 odstotkov svojega časa namenjamo kolobarjenju nepomembnih vsebin, ki so vsakodnevno na agendi, namesto, da bi konstruktivno iskali teme, ki so pomembne, dvomili in vrtali za vprašanji, ki lahko vplivajo na dobrobit naših poslušalcev, bralcev, gledalcev.”
Novinarstvo po njegovem po svetu izgublja sredstva, vse manj ga je, vse manj je denarja zanj. Tradicionalni medijski modeli se sesuvajo. Lažne novice so zagotovo nov udarec že tako krhki novinarski sedanjosti, zagotovo se moramo spoprijeti z njimi, še opozarja Jha.
Novinarji RTV-ja danes stavkamo. Stavkamo, ker so razmere nevzdržne, ugled našega medija pa zaradi škodljivih potez vodstva pada. Ne stavkamo proti javnosti ne proti vladi. Stavkamo proti vodstvu RTV-ja. V studiu Vala 202 se je zato oglasila Helena Milinković, predsednica stavkovnega odbora in pojasnila, kaj so zahteve stavkovnega odbora in kako potekajo pogajanja z vodstvom. Zahteve stavkovnega odbora so jasne: 1. Zahtevamo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. 2. Zahtevamo spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov. 3. Zahtevamo umik škodljivih sklepov Programskega sveta. 4. Zahtevamo dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV. 5. Zahtevamo socialni dialog. 6. Zahtevamo plačano stavko. 7. Če ne bo sklenjen sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev do 30. 5. 2022, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter odstop predsednika Programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča.
Že od leta 1983 Študentski svet stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ohranja tradicijo kulturnih, športnih in glasbenih doživetij, ki so združena pod imenom Majske igre. Letos je potreba študentov po druženju še toliko večja. So lahko mladim Majske igre tudi obliž na pretekle rane? Trije tedni, ko odmislijo realnost? Kakšne težave in problemi jih obkrožajo? Protagonisti zgodbe so študentke in študenti iz Rožne doline ter prebivalka Akademskega kolegija, ki mu spet grozi zaprtje.
Danes je peti svetovni dan čebel, dan, namenjen krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko pestrost. Letos je v ospredju tema Mladi in čebelarstvo. Čebele so odličen kazalec stanja okolja, poudarja Nika Pengal mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka. Če bodo izginile čebele in drugi opraševalci, bo izginilo tudi človeštvo. Nika Pengal je o delu s čebelami, o apiterapiji kot vedi, o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje, predavala tudi na apiterapevtski konferenci v Ameriki. Sama ustvarja v okviru blagovne znamke Gospodična Medična in prav danes je izšla knjiga Skrivnosti Gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov v zgodbi iz vsakdanjega življenja. Napisala jo je skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom, ki je slikar in je v knjigi poskrbel za zgodbo, ona pa za strokovni del. Priročnik, ki so mu dodane ilustracije Vide Igličar, je namenjen tako tako mladim kot starejšim bralcem, ki jih zanima svet čebel, z njim pa želi približati apiterapijo tudi mlajšim
"Živimo v izjemno kaotičnem obdobju." Tako pravi indijski klasični glasbenik Rohan Dasgupta, ki pravi, da so bili med covidom glasbeniki v Indiji povsem prepuščeni sami sebi. Še hujši šok od tega, da je naenkrat ostal brez finančnih prihodkov, mu je predstavljal šok zaradi spremembe načina življenja. Zato je ob poučevanju po cele dneve vadil na sitar in vlagal svojo energijo v glasbo in introspekcijo, za kar se mu je nenadoma odprl prostor.
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Po dveh pandemičnih letih se zdi, da se je v francosko mesto končno vrnilo festivalsko vzdušje. Na Azurni obali v Cannesu bo namreč nocoj otvoritev 75. filmskega festivala. Več o vzdušju pred uradnim odprtjem pa Nina Zagoričnik.
Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet. Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.
Celotna evropska, pa tudi svetovna pop scena, ta teden diha skupaj z Evrovizijo. V Torinu namreč poteka 66. edicija tega največjega festivala pop glasbe, ki bo danes doživel vrh z razglasitvijo zmagovalca. Evrovizija je ogromen festival, nanj se pripravljajo skozi vse leto, in medtem ko so žarometi ta teden usmerjeni samo proti nastopajočim, mnogokrat pozabimo na tiste, ki iz zakulisja poganjajo ves ta stroj. Eni od ključnih tako imenovanih pomočnikov na festivalu so tudi prostovoljci, v Torinu jih je letos več kot 600, med njimi tudi Slovenka Tamara, ki se ji je uresničila želja, da ves festival spremlja od blizu. Zelo blizu.
V Vipavski dolini je, kot pravijo, zdaj najokusnejši mesec v letu. 5. in 6. junija ga bodo na dvorcu Zemono končali s festivalom Okusi Vipavske. Ob kulinaričnih in vinskih doživetjih, ki pobožajo želodec, pa dolina ponuja tudi bolj adrenalinska doživetja. S svojo geografijo, Nanosom in Trnovskim gozdom ter tako rekoč celoletnimi ugodnimi vremenskimi razmerami je priljubljena tako med kolesarji kot med pohodniki, ob tem pa tudi pravi raj za jadralne padalce. In polet v tandemu s piloti iz kluba Polet Nova Gorica je bil del študijske ture, ki jo je organiziral Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. Še preden smo na dolino pogledali z nogami v zraku, pa smo nanjo pogledali tudi skozi naravno okno Skozno, ki leži tik nad vzletiščem Lijak, na prepadnem robu Trnovskega gozda.
Številni se najbrž spomnite, kako smo aprila 2019 dobili prvo fotografijo črne luknje sploh, nekakšno podobo črnega kroga z ognjenim obročem, ki je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Fotografija, pod katero se je podpisala več kot 200-članska znanstvena skupina Event Horizon Telescope, je veljala za najnatančnejšo fotografijo, kar jih je kdaj naredilo človeštvo. Tri leta pozneje je skupina preciznost še izpopolnila in radijske teleskope usmerila proti središču naše galaksije, kjer kraljuje črna luknja Strelec A. V pogovoru z astrofizikom in profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom pa več tudi o popolnem Luninem mrku, ki ga bomo lahko gledali na rano ponedeljkovo jutro.
Pri zbiranju gradiva za prihajajočo razstavo Znameniti Slovenci, ki bo v Narodnem muzeju na ogled od oktobra, so spet odkrili uniforme cesarja Franca Jožefa I. Več o tem, kakšne uniforme si je rad oblačil habsurški cesar, pa v prispevku.
Pogovor z vodjo medicinskega dela intervencije v Kočevju Primožom Velikonjo.
"Aktivirane so vse enote. Požar je omejen, imamo ga pod nadzorom. Še vedno pa sta pogrešani dve osebi. Škode za okolje ni, zaradi dima svetujemo vsem, da ostanejo v zaprtih prostorih." Leon Behin, poveljnik Gasilske zveze Kočevje
Letošnji izbor za pesem Evrovizije poteka v Italiji, za prizorišče, kjer se zvrsti evropska pop smetana, so tako izbrali Torino. Glavno mesto dežele Piemont, zelo znane po čokoladnih bombonih gianduiotto, zgodovinskih kavarnah in kraljevih palačah, je sicer številnim še vedno neznanka. Še pred kakšnimi dvajsetimi leti je Torino veljal za industrijsko mesto, zdaj pa se trudijo zamenjati oznako in Torino preobraziti v turistični biser, ki ga posamezniki obiščejo z namenom, ne pa se samo ustavijo na poti do končne destinacije.
O slabih razmerah na Centru za socialno delo Ljubljana se je v zadnjih treh letih pogosto govorilo, med ostrimi kritiki dosedanje direktorice Anje Osojnik je bil tudi Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu zavoda in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so ga novembra lani odpoklicali kot člana sveta CSD. Višje sodišče je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. O tem smo podrobneje že poročali, zdaj pa se sprašujemo, ali bo razrešitev rešitev vseh teh težav?
Turizem okreva, to so pokazali že velikonočni in prvomajski prazniki, ko so bile kapacitete predvsem na Obali in v zdraviliščih skoraj popolnoma zasedene. Z vse višjimi temperaturami pa se začenja tudi sezona kampiranja. V zadnjih letih se vse več ljudi odloča za bivanje v kampih, pa ne le v šotorih. Velika uspešnica koronskega obdobja so mobilne hišice in avtodomi. Kamping turizem jo je po mnenju strokovnjakov v zadnjih dveh letih zelo dobro odnesel, saj je sezona omejena na toplejši del leta, ki je tudi v zdravstvenem pogledu varnejši. Katja Arhar je o kampingturizmu in obetih za prihajajočo sezono poklepetala z urednikom spletnega portala Avtokampi.si Klemnom Hrenom.
Pohod Pot ob žici je ena največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas. 64. Pohod - Pot ob žici 2022 sta spremljala tudi Luka Skarlovnik in Jure Jeromen.
Gospa Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. No, v teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer jo je ujela Andreja Čokl.
Portorož bo junija že drugič prizorišče letnega srečanja evropskega kluba voznikov motociklov Harley Davidson. Med 9. in 12. junijem naj bi na našo obalo z vseh koncev Evrope, a tudi iz ZDA in od drugod, pripotovalo okrog 30.000 "riderjev" ali jahačev, kot si vozniki sami pravijo, in ljubiteljev teh legendarnih jeklenih konjičkov. Vrhunec srečanja bo zagotovo parada 2 500 motociklov po Slovenski Istri. Na izlete do bližnjih krajev bodo motoriste vse dni vodili njihovi slovenski kolegi iz kluba Lipa. Med njimi bo tudi 'rajderka' Tanja Valič. Več pa v zapisu, ki ga je pripravila Lea Širok.
17. september 2017 je zapisan v slovensko športno zgodovino. Ne le zaradi največjega uspeha v ekipnih športih, predvsem zaradi pravljice, ki jo je spisala slovenska košarkarska reprezentanca. Ta je poskrbela, da se tudi po skoraj petih letih še vedno vzneseno govori o neverjetno povezanosti, čustvih in ekipi, ki združuje. Prav to je bil povod za slovenske filmske ustvarjalce, da ne le spomnijo na pomembne trenutke iz Carigrada, temveč slovenski javnosti na povsem nov in drugačen način predstavijo ekipo, ki je te trenutke spisala. Dokumentarni film 2017 bo širši javnosti predstavljen na premieri 3. junija v areni Stožice, z ustvarjalci in nekaterimi akterji iz filma pa se je na novinarski predstavitvi pogovarjala Nina Smole.
Neveljaven email naslov