Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Danes naj bi se predvidoma zaključila podnebna konferenca v Katovicah, ki naj bi predstavljala enega pomembnejših mejnikov na poti do izvajanja Pariškega sporazuma, ki države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja. Toda konferenci ne kaže dobro, obstaja tudi možnost, da se bo podaljšala za nekaj dni.
“Očitno si ponovno zabijamo avtogole. Celoten scenarij me preseneča iz preprostega razloga, ker je zadnje poročilo mednarodnega panela za podnebne spremembe skrajno zaskrbljujoče. Tokrat tudi strokovnjaki ne operirajo več z rokavicami, ampak z ostrimi strokovnimi argumenti, ki potrjujejo to, da je človeštvo glede podnebja na skrajnem robu, da se podnebne spremembe že dogajajo in da so nujne korenite, ne več kozmetične, spremembe. In to politikom očitno ne odgovarja.” – dr. Dušan Plut
Plut pravi, da si ne bi upal staviti, ali nam bo v boju proti podnebnim spremembam uspelo.
“Ker to pomeni, da se mora vrednotni sistem nas kot posameznikov spremeniti oziroma socialno, solidarnostno in okoljsko oplemeniti. To je v času okrepljenega neoliberalizma zelo težko pričakovati, ampak druge alternative ni.”
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Danes naj bi se predvidoma zaključila podnebna konferenca v Katovicah, ki naj bi predstavljala enega pomembnejših mejnikov na poti do izvajanja Pariškega sporazuma, ki države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja. Toda konferenci ne kaže dobro, obstaja tudi možnost, da se bo podaljšala za nekaj dni.
“Očitno si ponovno zabijamo avtogole. Celoten scenarij me preseneča iz preprostega razloga, ker je zadnje poročilo mednarodnega panela za podnebne spremembe skrajno zaskrbljujoče. Tokrat tudi strokovnjaki ne operirajo več z rokavicami, ampak z ostrimi strokovnimi argumenti, ki potrjujejo to, da je človeštvo glede podnebja na skrajnem robu, da se podnebne spremembe že dogajajo in da so nujne korenite, ne več kozmetične, spremembe. In to politikom očitno ne odgovarja.” – dr. Dušan Plut
Plut pravi, da si ne bi upal staviti, ali nam bo v boju proti podnebnim spremembam uspelo.
“Ker to pomeni, da se mora vrednotni sistem nas kot posameznikov spremeniti oziroma socialno, solidarnostno in okoljsko oplemeniti. To je v času okrepljenega neoliberalizma zelo težko pričakovati, ampak druge alternative ni.”
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov