Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Zakaj nam najbližjo zvezdo kljub bližini še vedno slabo poznamo in kje v umetnosti sveti še posebej gorko
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti Sonce sveti še posebej gorko?
“Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ”, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
“Svetloba je element, vir, ki omogoča vedno nove rešitve v arhitekturi in novo doživetje prostora.”
Sinoči, malo pred polnočjo, je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa. današnjo misijo k Soncu začenja raziskovalec, ki ne bi mogel biti bolj primeren za pogovor o odnosu do zimskega solsticija nekdaj.
Dr. Ivan Šprajc je med drugim arheoastronom, ki se že vrsto desetletij ukvarja s praktičnim in religioznim pomenom astronomskih orientacij v nekdanjih kulturah. Kot pravi, je bilo Sonce vedno najbolj osnoven in zanesljiv merilec časa. “Letno navidezno gibanje Sonca je ljudstvom omogočalo zelo natančno orientacijo v času. Ni naključje, da so mezoameriška ljudstva in Stari Egipčani že davno prišli do enakega sklepa, da je leto dolgo 365 dni, in to zgolj na podlagi natančnega opazovanja Sonca čez nebo. Zimski solsticij je v tem oziru pomenil veliko.”
V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
Sonce je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
“Še vedno ne razumemo dobro, kako Sonce proizvaja silovite sončeve nevihte in kako potujejo in kako se na tej poti do Zemlje spreminjajo. Še vedno nam ni znano, zakaj se nekatere razvijejo do katastrofalnih razsežnosti, druge pa ne.”
Sonda, ki bo med potjo dosegla več kot 700 000 km/h, se za zdaj po njegovih besedah drži dobro, predvsem pa jih, še dodaja, navdaja ponos, da pišejo zgodovino, a to še vedno ni nič, “motorje šele zaganjamo“.
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
“Eden od občutkov totalne groze v mojem otroštvu je bil povezan s soncem, z njegovim koncem. Ta groza mi je bila nepopisna. Šel sem na Ljubljanski grad in premišljeval, kakšen smisel ima potem graditi hiše, mesta … skratka, totalni absurd.”
Na današnji zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
“Film je zelo povezan s soncem. Film je svetloba in tema, sama mislim, da je sonce eden od glavnih protagonistov filma.”
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Zakaj nam najbližjo zvezdo kljub bližini še vedno slabo poznamo in kje v umetnosti sveti še posebej gorko
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti Sonce sveti še posebej gorko?
“Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ”, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
“Svetloba je element, vir, ki omogoča vedno nove rešitve v arhitekturi in novo doživetje prostora.”
Sinoči, malo pred polnočjo, je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa. današnjo misijo k Soncu začenja raziskovalec, ki ne bi mogel biti bolj primeren za pogovor o odnosu do zimskega solsticija nekdaj.
Dr. Ivan Šprajc je med drugim arheoastronom, ki se že vrsto desetletij ukvarja s praktičnim in religioznim pomenom astronomskih orientacij v nekdanjih kulturah. Kot pravi, je bilo Sonce vedno najbolj osnoven in zanesljiv merilec časa. “Letno navidezno gibanje Sonca je ljudstvom omogočalo zelo natančno orientacijo v času. Ni naključje, da so mezoameriška ljudstva in Stari Egipčani že davno prišli do enakega sklepa, da je leto dolgo 365 dni, in to zgolj na podlagi natančnega opazovanja Sonca čez nebo. Zimski solsticij je v tem oziru pomenil veliko.”
V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
Sonce je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
“Še vedno ne razumemo dobro, kako Sonce proizvaja silovite sončeve nevihte in kako potujejo in kako se na tej poti do Zemlje spreminjajo. Še vedno nam ni znano, zakaj se nekatere razvijejo do katastrofalnih razsežnosti, druge pa ne.”
Sonda, ki bo med potjo dosegla več kot 700 000 km/h, se za zdaj po njegovih besedah drži dobro, predvsem pa jih, še dodaja, navdaja ponos, da pišejo zgodovino, a to še vedno ni nič, “motorje šele zaganjamo“.
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
“Eden od občutkov totalne groze v mojem otroštvu je bil povezan s soncem, z njegovim koncem. Ta groza mi je bila nepopisna. Šel sem na Ljubljanski grad in premišljeval, kakšen smisel ima potem graditi hiše, mesta … skratka, totalni absurd.”
Na današnji zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
“Film je zelo povezan s soncem. Film je svetloba in tema, sama mislim, da je sonce eden od glavnih protagonistov filma.”
Dolly Parton, pevka, tekstopiska in igralka je tekom svoje kariere napisala več kot 3000 skladb, 12 jih je doseglo prvo mesto na lestvicah. Je tudi humanitarka, lastnica radijske in TV postaje, modnih hiš, restavracij, zabaviščnega parka. Ameriška revija Wall Street jo je uvrstila med 50 najvplivnejših žensk na svetu, prejela je nagrado Grammy za življensko delo, po njej pa so tudi poimenovali prvo klonirano ovco Dolly.
Sposobnost razmišljanja in gon po tem, da razmišljamo, je ena od tistih lastnosti, ki nas delajo ljudi. Od tega, da se skušamo z razmišljanjem pretolči do meja svoje zavesti, da skozi zgodovino kopičimo znanje in da se pravzaprav ves čas učimo, odkrivamo novo, neznano. Zahodne kulture človeka že od antike naprej opredeljujejo kot razumno bitje kot logične živali. In prav logiki je posvečen današnji dan, zaznamujemo namreč svetovni dan logike, ob čemersmo na Valu 202 poklicali logika in filozofa ter profesorja na mariborski Filozofski fakulteti dr. Danila Šustra.
Letošnja zima je po dolgih letih ponekod spet dobro zasnežila in lepo zimsko vreme je minuli konec tedna v naravo privabilo množice ljudi. Kar nekaj dela pa so imeli tudi gorski reševalci. Ti opozarjajo, da čeprav je obilica snega višje dele Slovenije spremenila v čudovito kuliso, so razmere resne. Tolminski gorski reševalci so v zadnjih dneh reševali kar nekaj ljudi, ki so nepripravljeni in brez kondicije obstali v snežni odeji. Razmere v gorah so nestabilne in vsako gibanje, posebej v visokogorju, je treba načrtovati, pravi gorski reševalec postaje GRS Tolmin Miljko Lesjak, ki je Mariši Bizjak povedal tudi, kako se prepričati o tem, kakšne so prave razmere v gorah in ne tiste, ki jih kažejo lepe fotografije na družabnih omrežjih.
Jasna Hengović, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo v podjetju Cosylab je postala Inženirka leta 2020.
Pogovor s hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom v izvirniku. Prevedeno različico pogovora najdete tukaj: https://val202.rtvslo.si/2020/12/vroci-mikrofon-257/
Vlado Kreslin je izdal že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal je v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Pogosto sodeluje s slovenskimi in s priznanimi tujimi glasbeniki. Njegove pesmi so postale navdih za romane, celovečerne filme, diplomske naloge. Aktualni Ježkov nagrajenec, pevec, skladatelj, kantavtor, pisec besedil in poezije je povedal, kaj je njemu zelo všeč in kaj priporoča.
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Po včerajšnjem vdoru Trumpovih privržencev v kongres, o katerem smo danes že poročali, prihajajo odzivi voditeljev in javnosti z vsega sveta, ki govorijo predvsem o simboliki ameriških demokratičnih institucij ter o tem, da podobnega napada na kongres v ZDA ni bilo že več kot 200 let. Včerajšnji dogodki so bili še ena prelomna točka v povolilni sagi, ki jo je zaznamovalo predvsem Trumpovo zanikanje rezultatov volitev in zelo težaven prenos oblasti k izvoljenemu naslednjemu predsedniku Joeju Bidnu. Ta bo zaprisegel 20. januarja, danes so v nadaljevanju včeraj prekinjene seje v kongresu namreč potrdili volilne rezultate. Za komentar včerajšnjega dogajanja smo poklicali našega washingtonskega dopisnika Andreja Stoparja.
Nina Zagoričnik se v seriji Prostor tokrat posveča drevesom v mestih, skrbi zanje ter ustreznemu postavljanju dreves v prostor.
"Takih prizorov v ZDA nismo vajeni. A nismo bili presenečeni nad dogajanjem. Takšni izgredi so se napovedovali dolgo časa." Poklicali smo dr. Petra J. Verovška z britanske Univerze v Shieffildu
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, malo zato, ker ga brez zapletene tehnologije lahko naredimo tudi v domačih, kraft delavnicah, predvsem pa zato, ker se pri snovanju pijače lahko igramo s celo paleto okusov. Zadnja leta smo z nekajletno zamudo tudi v SlovenijI podlegli trendu priljubljenosti gina. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo zelo različne gine. S pionirjem slovenske kraft proizvodnje Erikom Sarkićem smo se spoznali z zgodovino gina, govorili smo pa tudi o razlikah med slovenskim posebnežem brinjevcem in globalno alkoholno pijačo gin.
Toni Hamler je akademski slikar, mojster dekoracije, ki lepša prostore, v katerih živimo, delamo, uživamo. Dekorira luksuzne vile, jahte, letala, hotele, poslovne prostore, dela za bogataše, ki si v svojih zlatih kopalnicah zaželijo freske v stilu baročnih mojstrov, pa tudi za naročnike, ki imajo velike želje, sanje in omejena finančna sredstva. Kar si stranka zamisli, to Toni Hamler, če je le mogoče, ki se je uresniči …
V letu 2020 nas je koronavirus postaivl pred največji izziv, ki je že in bo še spremenil življenje, kot smo ga poznali. Kot da zdravstvena kriza ni bila dovolj velik zalogaj, smo se spopadli še s politično krizo. Avtorica radijske rentgenske slike Slovenije leta 2020 je Nataša Mulec.
Gospa Draga iz vasi Majske Poljane, ki je noč po potresu preživela v avtomobilu: "Včeraj je bilo grozno. Ko je začelo tresti in padati, sem hitro odtekla ven, na prosto, da sem se rešila. Strašno."
Na prizorišču potresa je tudi naš novinar Gašper Andrinek, ki se z aktualnimi novicami v živo oglaša v program Vala 202. Najprej je obiskal kraj Glina.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Neca Falk je junija letos dopolnila 70 let. V svojem življenju je sodelovala s številnimi glasbeniki, pisci, umetniki, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus vsestranski. Od začetnih popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih pa do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih. "Vse kar sem počela, mi je bilo v največje veselje. Saj, kaj si pa hočeš več želeti kot to – da narediš vse s polnimi pljuči, pa da drugi tudi uživajo v tem." Z Neco Falk se je v septembrski oddaji Pesem v žepu pogovarjala sodelovka s Prvega programa Radia Slovenija Teja Klobčar.
Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas terjajo tudi prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za soočanje s spremembami. Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni, kakšno opremo in vedenje potrebujemo, da bomo iz krize izšli s čim manj poškodbami, kako zaznati osebe, ki potrebujejo pomoč?
Posestvo Društva za zaščito konj smo zadnje obiskali pred osmimi leti in ena od prvih razlik, ki smo jo opazili ob vnovičnem obisku je bila, da je tam veliko več živali. Kot pravi predsednica društva Natalija Nedeljko so imeli ob začetku delovanja toliko živali, kot jih zdaj rešijo v enem letu. Opaža sicer, da se je na področju odnosa do živali stanje izboljšalo, se pa še vedno najdejo primeri mučenja in zlorab za katere bi mislili, da se ob vsem osveščanju ne bi smele več dogajati. Pod okriljem Društva za zaščito konj ob Rehabilitacijskem centru Petra v Orovi vasi, delujeta še Center za konje s posebnimi potrebami Alisa na gorenjskem ter Center za rejne živali Pončo v Laškem.
6.7.2003 je bil Nedeljski gost redaktorice Mije Škrabec Arbanas skladatelj, aranžer in glasbeni urednik, dirigent in najbolj plodoviti skladatelj slovenske popevke Mojmir Sepe.
Neveljaven email naslov