Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.
Peta izdaja ljubljanskega festivala Ment je bila najbogatejša doslej. Tako po številu koncertov, kot tudi po izboru tem na konferenčnem delu.
Tudi letos je bil Val 202 na festivalu Ment prisoten s terenskim studiem. Poleg dveh koncertnih posnetkov – domačih Haiku Garden (za intervju z njimi kliknite “poslušaj” nad naslovno fotografijo) in danskih Iceage – je naša ekipa izbrala in obdelala nekaj zanimivih tem s konferenčnega dela festivala.
Fotogalerijo dogajanja na Mentu najdete tukaj.
Nataša Štefe se je lotila problematike položaja žensk v glasbeni industriji.
Streaming oziroma spletno poslušanje glasbe je izjemno aktualna tema zadnjih nekaj let. V nekaterih zahodnih državah je ta že postal prevladujoč način poslušanja glasbe. Ne zgolj med mladimi. Na kak način se je to zgodilo in kaj streaming pomeni za (slovenske) glasbenike, je raziskoval Žiga Klančar.
Veliko ljudi odkriva novo glasbo tudi s pomočjo filmov in serij. Tudi oglasov. Večina bi zlahka iz rokava stresla vsaj eno skladbo, ki se jim je v spomin vtisnila zaradi določene scene v filmu, ali zaradi tega, kako lepo se je zlila z zgodbo nekega oglasa. Kako se to sploh zgodi? Eden od ljudi, ki se ukvarja prav s tem, je Marcus Linde. O vse večjem pomenu licenciranja glasbe za druge umetnosti se je z njim pogovarjal Jernej Sobočan.
V glasbeni industriji je bilo mentalno zdravje glasbenikov dolga leta tabu tema. Stigma. V zadnjem času, tudi zaradi smrti svetovno znanega didžeja Aviciija, je vse več glasbenikov in ljudi iz industrije zelo odkrito spregovorilo o svojem boju z izgorelostjo in depresijo. Zakaj do tega prihaja in kako je v Sloveniji, smo na Mentu povprašali psihologinjo Tiso Frelih, sicer dolgoletno tonsko mojstrico našega največjega rokovskega benda Siddharta.
Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.
Peta izdaja ljubljanskega festivala Ment je bila najbogatejša doslej. Tako po številu koncertov, kot tudi po izboru tem na konferenčnem delu.
Tudi letos je bil Val 202 na festivalu Ment prisoten s terenskim studiem. Poleg dveh koncertnih posnetkov – domačih Haiku Garden (za intervju z njimi kliknite “poslušaj” nad naslovno fotografijo) in danskih Iceage – je naša ekipa izbrala in obdelala nekaj zanimivih tem s konferenčnega dela festivala.
Fotogalerijo dogajanja na Mentu najdete tukaj.
Nataša Štefe se je lotila problematike položaja žensk v glasbeni industriji.
Streaming oziroma spletno poslušanje glasbe je izjemno aktualna tema zadnjih nekaj let. V nekaterih zahodnih državah je ta že postal prevladujoč način poslušanja glasbe. Ne zgolj med mladimi. Na kak način se je to zgodilo in kaj streaming pomeni za (slovenske) glasbenike, je raziskoval Žiga Klančar.
Veliko ljudi odkriva novo glasbo tudi s pomočjo filmov in serij. Tudi oglasov. Večina bi zlahka iz rokava stresla vsaj eno skladbo, ki se jim je v spomin vtisnila zaradi določene scene v filmu, ali zaradi tega, kako lepo se je zlila z zgodbo nekega oglasa. Kako se to sploh zgodi? Eden od ljudi, ki se ukvarja prav s tem, je Marcus Linde. O vse večjem pomenu licenciranja glasbe za druge umetnosti se je z njim pogovarjal Jernej Sobočan.
V glasbeni industriji je bilo mentalno zdravje glasbenikov dolga leta tabu tema. Stigma. V zadnjem času, tudi zaradi smrti svetovno znanega didžeja Aviciija, je vse več glasbenikov in ljudi iz industrije zelo odkrito spregovorilo o svojem boju z izgorelostjo in depresijo. Zakaj do tega prihaja in kako je v Sloveniji, smo na Mentu povprašali psihologinjo Tiso Frelih, sicer dolgoletno tonsko mojstrico našega največjega rokovskega benda Siddharta.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov