Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom. Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar opozarja na to, da smo močno spustili standarde pri uživanju kakovostnega mesa. Največ cenene hrane postrežejo v javnih ustanovah.
Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom.
Dr. Aleš Kuhar
foto: Biotehniška fakulteta
Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.
“Nedvomno je delež uvoženega mesa na jedilnikih otrok večji, kot je povprečen delež uvožene govedine v Sloveniji. V menzah in restavracijah javne prehrane pa praktično ni več mesa slovenskega porekla.”
Kuhar opozarja, da spadajo med nizkocenovne izdelke med drugim kategorije živali, ki niso primerne za zauživanje v pripravljenem mesu, kot so iztrošene krave molznice. “Živali, ki niso namenjene mesni prireji, končajo na krožnikih otrok.” Slovenskih ponudnikov v večini šol skoraj ni več, opozarja. “Bitka je nerealna, osredotočena na ceno.” Zmagujejo podjetja, ki “niti nimajo več hladilnic, operirajo le s tovornjaki in lovijo sporadične nabavne kanale. Ta bitka je zelo nenavadna za razvito državo, kot je Slovenija.”
Na pomembnost najboljše in neoporečne prehrane najmlajših so opozorili tudi na Nacionalnem inštitutu za zdravje. Vzgojno-izobraževalne zavode pozivajo k upoštevanju smernic prehranjevanja in jim svetujejo, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža.
Prehranski sistem po Kuharjevih besedah dostavlja na trgovinske police to, kar ljudje sprejemajo. »V kombinaciji s trgovinskim komuniciranjem in diskontnim formatom trgovcev smo izgubili jasen in naraven občutek za to, koliko živilo lahko stane.
“Presenetljivo je, da je Slovenija tako široko odprla vrata tovrstnim ponudbam, da smo tako zagrabili izdelke trash globalizacije. Izdelki so ceneni, iščejo se nepredstavljive prakse, da se doseže čim nižja cena.”
Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom. Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar opozarja na to, da smo močno spustili standarde pri uživanju kakovostnega mesa. Največ cenene hrane postrežejo v javnih ustanovah.
Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom.
Dr. Aleš Kuhar
foto: Biotehniška fakulteta
Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.
“Nedvomno je delež uvoženega mesa na jedilnikih otrok večji, kot je povprečen delež uvožene govedine v Sloveniji. V menzah in restavracijah javne prehrane pa praktično ni več mesa slovenskega porekla.”
Kuhar opozarja, da spadajo med nizkocenovne izdelke med drugim kategorije živali, ki niso primerne za zauživanje v pripravljenem mesu, kot so iztrošene krave molznice. “Živali, ki niso namenjene mesni prireji, končajo na krožnikih otrok.” Slovenskih ponudnikov v večini šol skoraj ni več, opozarja. “Bitka je nerealna, osredotočena na ceno.” Zmagujejo podjetja, ki “niti nimajo več hladilnic, operirajo le s tovornjaki in lovijo sporadične nabavne kanale. Ta bitka je zelo nenavadna za razvito državo, kot je Slovenija.”
Na pomembnost najboljše in neoporečne prehrane najmlajših so opozorili tudi na Nacionalnem inštitutu za zdravje. Vzgojno-izobraževalne zavode pozivajo k upoštevanju smernic prehranjevanja in jim svetujejo, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža.
Prehranski sistem po Kuharjevih besedah dostavlja na trgovinske police to, kar ljudje sprejemajo. »V kombinaciji s trgovinskim komuniciranjem in diskontnim formatom trgovcev smo izgubili jasen in naraven občutek za to, koliko živilo lahko stane.
“Presenetljivo je, da je Slovenija tako široko odprla vrata tovrstnim ponudbam, da smo tako zagrabili izdelke trash globalizacije. Izdelki so ceneni, iščejo se nepredstavljive prakse, da se doseže čim nižja cena.”
Američanka na spletu odkrije slovenskega glasbenika, ki jo popolnoma prevzame. Piše mu pismo in tako se začne čudovito prijateljstvo. To je zgodba Ruth Dupré in Vlada Kreslina, ki jo je Teksašanka Ruth, sicer pisateljica, z obilico humorja prelila na strani knjige Vlado Kreslin, Slovenija in Jaz.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Ivanka Berčan se je po letih življenja v redovniški skupnosti odločila za novo pot in od takrat se predano ukvarja z mladimi, ki jih vzgaja ulica ali pa so zapadli v odvisnost.
Tokrat nam bo svoje spomine predstavila Marta Brüfach, ki pravi, da tudi spomini, če jih ne neguješ, zbledijo. Marta je rojena leta 1916 in je mladost preživela na Bregu v Ljubljani. Ta je bila precej drugačna, kot jo doživljajo mladi danes. Tudi zaradi časov, kakršni so bili med obema vojnama.
Če se odpravimo v ljubljansko staro mestno jedro do Gornjega trga, prečimo tudi Mestnega in Starega. Precej opustele, vsaj v primerjavi s tem, kakšno je bilo na njih življenje nekoč, danes raziskujejo predvsem turisti. A ti najbrž ne vedo, da so bili nekoč v Tranči, kot so imenovali stavbo, zapori in da se je tam nekoč sprehajala Lili Novy. Pesnice se spomni Vlasta Fras, ki je slaba tri desetletja živela na Mestnem trgu številka 13, ob tem pa še mnogo drugih stvari, ki jih danes ni več.
Predstavljamo koncertno dogajanje in Les Marquesis
Tekom koncertne turneje se je v Vidmu ustavila trenutno ena izmed najpopularnejših britanskih pop skupin, Bastille. Klavdija Kopina jih je za RTVSLO povabila pred mikrofon, kjer so med drugim povedali, zakaj je trikotnik bolj kul kot črka A.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo tretji album japonskega kvarteta Bo Ningen, ki ne glede na svoj domicil v Londonu prepričljivo nadaljuje japonski val alternativnega rocka. Poslušamo tudi njihovo sodelovanje z Damom Suzukijem, gostom letošnje 15. Sajete na Sotočju v Tolminu. Tretji del uvedeta Brian Eno in Karl Hyde, le mesec dni po objavi albuma Someday World sta presenetila z novim skupnim izdelkom, bolj eksperimentalnim High Life. Berlinski duo Driftmachine ponuja album Noctures, na njem je dubovska elektronika za nočne ure. Sklene krautronik Dieter Moebius, ki pri 70 letih ne pozna počitka, letos je objavil že dva albuma v sodelovanjih.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album kanadskih soničnih punkerjev Fucked Up. V tretjem delu nas čaka nekaj kot jazzovski val.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se ogrevamo pred koncertom prodorne norveške zasedbe Kvelertak, ki z domišljenim cepljenjem elementov rocka, metala in hard cora drobi in maliči vse marnje o smrti rocka in kitar. V tretjem delu tokrat t.i. retromanija, opozarjamo na ponovne izdaje, kompilacije.
Fakulteta za računalništvo in informatiko že osmič zapored organizira Poletno šolo FRI - delavnice iz področja računalništva in informatike za osnovnošolce, srednješolce in študente.
V predvolilnem obdobju je ena priljubljenih tem legalizacija marihuane. Toda nekaj je predvolilno leporečenje, drugo pa so dejanja. Tudi ta se uresničujejo v Združenih državah Amerike. Joshua Kappel je eden od pravnikov, po zaslugi katerih je lani v Koloradu uspel referendum o legalizaciji marihuane.
Danes pa o večni dilemi: »Ali je bolje, da imaš reprezentanco na mundialu in se potem sekiraš ter doživljaš infarkte, tako kot 200 milijonov ubogih Brazilcev ob tekmi s Čilom, ali pa je bolje, da živiš v mundialsko impotentni državi ter neobremenjeno uživaš ob čistem nogometu?«
V prvem delu ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarjamo še na domača klubska, koncertna in festivalska dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnil bristolski tandem Malachai z novim, tretjim albumom Beyond Ugly. V tretjem delu Avey Tare izkorišča premor, ki si ga je vzela njegova matična zasedba Animal Collective, Yann Tiersen je pri Mute Records objavil album Infinity, Sklene duo Orcas z eterično pop-rockovsko muziko z albuma Yearling.
Neveljaven email naslov