Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Legendarna skupina Queen je 7. februarja 1979 nastopila v Ljubljani. Kako se koncerta spominjajo takrat prisotni v Hali Tivoli?
Romana Pogorelčnik je bila februarja 1979 stara 15 let: “Ko sem prišla v dvorano, sem samo gledala in se čudila, koliko reflektorjev je bilo! To so bili drugačni časi in takšnih koncertov ni bilo veliko. Spomnim se Freddieja, kako je legel na klavir, kako je pil šampanjec na klavirju, potem pa je vstal in vrgel kozarec šampanjca v publiko. To se nam je zdelo tako dobro! Me zanima, kdo je ujel kozarec.”
Kozarec je bil na srečo plastičen, sicer pa koncert Queenov ni bil razprodan. Tomaž Purkart, danes glasbeni urednik na Valu 202, je pri koncertu kot začetnik pomagal glavnemu organizatorju Toniju Sabolu. Vstopnice so takrat stale 140 dinarjev, kar je znašalo približno 15 mark. Zanimivo, da so vstopnice na vhodu trgali vozniki tovornjakov, ki so v Ljubljano pripeljali za tiste čase impresivno koncertno opremo, predvsem luči so bile “vesoljske.”
“S pomočjo zelenega redarskega traku sem nekako uspel priti v stiki z bendom. Vsi člani na čelu s Freddiejem so se mi podpisali na vstopnico. Kolegi me včasih zbadajo, zakaj ne objavim vstopnice na Facebooku. Tega ne bom storil nikoli, ker potem ne bi bila več samo moj spomin,” pripoveduje Tomaž.
“Bila sem v parterju zelo blizu odra in res, to je bil nepozaben koncert, ki bo za vedno moj najboljši. Naslednji dan sem šla v šolo, ker smo imeli proslavo za Prešernov dan in nismo bili prosti.”
Romana si je na Queenih v Ljubljani kupila spominski šal, ki ga še vedno skrbno hrani
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Legendarna skupina Queen je 7. februarja 1979 nastopila v Ljubljani. Kako se koncerta spominjajo takrat prisotni v Hali Tivoli?
Romana Pogorelčnik je bila februarja 1979 stara 15 let: “Ko sem prišla v dvorano, sem samo gledala in se čudila, koliko reflektorjev je bilo! To so bili drugačni časi in takšnih koncertov ni bilo veliko. Spomnim se Freddieja, kako je legel na klavir, kako je pil šampanjec na klavirju, potem pa je vstal in vrgel kozarec šampanjca v publiko. To se nam je zdelo tako dobro! Me zanima, kdo je ujel kozarec.”
Kozarec je bil na srečo plastičen, sicer pa koncert Queenov ni bil razprodan. Tomaž Purkart, danes glasbeni urednik na Valu 202, je pri koncertu kot začetnik pomagal glavnemu organizatorju Toniju Sabolu. Vstopnice so takrat stale 140 dinarjev, kar je znašalo približno 15 mark. Zanimivo, da so vstopnice na vhodu trgali vozniki tovornjakov, ki so v Ljubljano pripeljali za tiste čase impresivno koncertno opremo, predvsem luči so bile “vesoljske.”
“S pomočjo zelenega redarskega traku sem nekako uspel priti v stiki z bendom. Vsi člani na čelu s Freddiejem so se mi podpisali na vstopnico. Kolegi me včasih zbadajo, zakaj ne objavim vstopnice na Facebooku. Tega ne bom storil nikoli, ker potem ne bi bila več samo moj spomin,” pripoveduje Tomaž.
“Bila sem v parterju zelo blizu odra in res, to je bil nepozaben koncert, ki bo za vedno moj najboljši. Naslednji dan sem šla v šolo, ker smo imeli proslavo za Prešernov dan in nismo bili prosti.”
Romana si je na Queenih v Ljubljani kupila spominski šal, ki ga še vedno skrbno hrani
V Ljubljani se je lansko jesen mudil Marc-Antoine Mathieu, striparski mojster svetlobe in sence, ki z vsako knjigo prestopa meje risarskega žanra. Rad se igra s striparskimi kodeksi, v svojih avtorskih zgodbah na zelo poseben način odseva svet, zavest, misel in pogled sodobnega človeka. Risoroman je poleg grafičnega dizajna in scenografije njegova velika ustvarjalna strast.
Evropa je ob koncu prejšnjega leta dobila novo zvezo mest. Za doseganje političnih ciljev so se povezale štiri srednje- in vzhodnoevropske prestolnice: Praga, Bratislava, Budimpešta in Varšava. V glavnih mestih držav tako imenovane Višegrajske četverice, torej Češki, Slovaški, Madžarski in Poljski, so se župani povezali z namenom tesnejšega sodelovanja na področjih varovanja okolja, prometa in urbanega načrtovanja, na Evropsko unijo pa so naslovili poziv, naj neposredni dostop do denarnih skladov omogoči tudi mestom. Povezava je zanimiva, ker nakazuje možne poti k tesnejšemu sodelovanju mest na področju skupnih težav in željo mest po večji politični moči.
Duhovnik, pisatelj, publicist in doktor literarnih ved Karel Gržan pričakuje, da se bo v letu 2020 kaj prebudilo, prerodilo in preraslo tisto ustaljeno, kar zaustavlja naš osebni in družbeni razvoj. V razlikah vidi potencial preraščanja: “Želim vam mnogo srčnosti, želim vam nekoga, ki vas bo sprejel v vaši realnosti in vas imel rad v vaši resničnosti, ne v idealnosti. Samo tako lahko prepoznamo našo žlahtnost in se hkrati soočimo s priložnostjo preraščanja. To pa je največja zanimivost.” S patrom Gržanom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
27 000 kilometrov je dolga pot od najjužnejšega kraja na svetu, to je Ushuaia v Argentini, do mesta Prudhoe Bay na Aljaski, ki velja za najsevernejše. Na to pot se je pred dobrim letom odpravil Oliver Tič, in to peš. Za njim je že več kot 9500 kilometrov in štirje ponošeni pari čevljev. Pri premagovanju poti si pomaga z vozičkom, pred kratkim pa je dobil tudi sopotnika Carlitosa, za katerega se je pozneje izkazalo, da je pravzaprav ona. Kot pravi Oli Walker, se vedno najde pot – le pogum a ne sme manjkati.
Jera Musič ni običajna 20-letnica, saj ni prehodila le El Camina oziroma Jakobove poti, pač pa tudi 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav, od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu. Jeri, ki je imela v srednji šoli celo popravni izpit iz športne vzgoje in se ji ni dalo niti na Rožnik, je zdaj hoja postala način življenja, ima pa tudi že svoje popotniško ime Beets.
Martin Močnik je bil od nekdaj samostojen, bil je gostinec, od katerega je bilo odvisno več ljudi. Pred 11 leti pa je zaradi hude sladkorne bolezni izgubil vid in življenje se mu je obrnilo na glavo. Takrat je razmišljal, ali naj se smili sam sebi ali pa svoje življenje prilagodi hendikepu. In ga je. Ker so stvari, ki jih več ne more početi, je pač začel početi tisto, kar lahko. Potuje in hodi. S psičko Bibo sta leta 2018 sama prehodila španski Camino.
Hani Geder se je pred dobrima dvema letoma sesul svet. Da bi se rešila bremena žalosti, se je odpravila na El Camino. Ko se je vrnila, je imela načrt za potovanje v Mongolijo s prijateljico, a ji je pot prekrižala ideja, da bi prehodila Vio Adriatico. Nanjo se je odpravila s kužkom Panom, a je na polovici poti spremenila načrte in se s hrvaškima pohodnikoma preusmerila na Vio Dinarico. V 63 dneh je prehodila približno 1300 kilometrov po Via AdriDinarici.
Podjetnik letošnjega leta je postal Peter Podlunšek, lastnik in direktor murskosoboške družbe Medicop, ki je svetovno priznana proizvajalka medicinske opreme in reševalnih vozil. Podjetje Medicop so pred štirimi desetletji ustanovili njegovi starši, letos pa se je skoraj sto zaposlenih preselilo v nove proizvodne in poslovne prostore. Kljub ponudbam ne razmišljajo o prodaji podjetja, ki svoje izdelke izvaža v šestdeset držav, prav tako pa vrhunski akrobatski pilot za zdaj še ne razmišlja, da bi ostal na tleh.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebej izstopajoče posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta.
Nara Petrovič je nekdanji puščavnik, publicist, okoljski aktivist, brez stranišča že 15 let. Pravi, da je razlika med potrošnikom in potratnikom. "Potrošiti pomeni uporabiti do bridkega konca. Ta obleka, ki jo nosim … Ko ne bo več za na televizijo, bom šel z njo na radio, potem na njivo, na koncu bo predpražnik. Ko ne bo več niti za to, bo zastirka na vrtu, ko bo preperela, bo pristala v kompostu.”
Profesor zgodovine, popoldanski tiskar in občasni bloger Sven Merhar se brez dlake na jeziku obregne ob dolgočasne predbožične pridige in pridigarje, ki nam v adventnem času, ko svoje materialistično poslanstvo opravljamo v svoji polnosti, življenje grenijo s pridušanjem čez eksistenčno bistvo: da radi zapravljamo za lepe plastične stvari.
Poslušalci razkrivajo svoje grenko otroško spoznanje o tem, kdo jih je prepričeval, da Božička, Miklavža in dedka Mraza ni
Gašper vsako leto tradicionalno s prijatelji 14 dni pred novim letom v brunarici igra računalniške igre. Sestri dvojčici Polona in Katja med sprehodom delita sladkarije mimoidočim. Alenka skupaj z družino tekmuje, kdo prvi po radiju sliši skladbo Last Christmas. Črtovi prijatelji pa že nestrpno pričakujejo njegov predbožični glasbeni miks.
Na področju digitalnega prehoda na pametna mesta in skupnosti že dlje časa obstajajo globalne strategije, ki skušajo zajeti bistvena področja družbene transformacije. Eden takšnih je tudi projekt SRIP, ki poteka v okviru Strategije pametne specializacije EU. Slovenija je k projektu pristopila že leta 2015. Prepoznala je 9 ključnih gospodarskih področij, ki so pomembna za razvoj Slovenije, eno od njih pa je tudi področje pametnih mest. Delo, ki ga koordinirajo na Institutu »Jožef Stefan« poteka v Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu pametna mesta in skupnosti. Vse podrobnosti je Borisu Žgajnarju pojasnila Vodja centra za pametna mesta in skupnosti na Institutu “Jožef Stefan”, dr. Nevenka Cukjati. Projekt je nastal v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva, tudi s pomočjo evropskih sredstev.
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
Ob načrtovanju varovanja podatkov moramo v obzir vzeti širšo sliko in upoštevati mnogo različnih teoretičnih scenarijev, ki bi lahko privedli do zloma normalnega delovanja javnih institucij. To bo od začetka prihodnjega leta naloga Uprave za informacijsko varnost, ki jo vodi dr. Uroš Svete, obramboslovec in izredni profesor na Fakulteti za družbene vede ter nekdanji direktor Direktorata za informacijsko družbo. Med pogovorom v studiu nam razloži, kakšne bodo naloge nove uprave in kateri so največji izzivi, ki jo čakajo.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma danes zvečer krstna uprizoritev drame to jabolko, zlato, ki je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledlišča ljubljanskega. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so v torek odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva. Razstava v ospredje postavlja kulturno življenje v Mariboru v 19. stoletju, ko je meščanstvo doživelo svoj popolni razcvet. Foto: Matej Povše
Reševanje problemov onesnaževanja okolja v ladijskem prometu se odvija z upočasnjeno dinamiko, a vendarle se. Evropska komisija napoveduje dodatno obdavčitev ladjarjev po sistemu onesnaževalec plača, ogromno pa bi lahko prispevali že samo z uvedbo sistema, ki ga poganja veter. Pri slovenskem podjetju Mides design pravijo, da imajo rešitev za kar 55 odstotkov vseh obstoječih tovornih ladij. Razvili so namreč avtomatsko in zložljivo jadrovje, imenovano aero jadra, projekt pa nastaja v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva. Vse podrobnosti je predstavil konstruktor in oblikovalec Erik Šifrer.
Hongkong je že pol leta eno izmed žarišč protestov po svetu. Tisoči ljudi se vsak dan, predvsem pa čez konec tedna, zbirajo na ulicah, postajah podzemne železnice, v veleblagovnicah ali na letališčih in ostro nasprotujejo tako lokalnim oblastem kot težnjam Kitajske po večjem nadzoru nad tem močnim finančnim in gospodarskim središčem na vzhodni kitajski obali. Mesto je bilo 12 let tudi dom za španskega novinarja in dopisnika Davida Jimeneza, ki že od preloma tisočletja spremlja tamkajšnje razmere.
Neveljaven email naslov