Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Legendarna skupina Queen je 7. februarja 1979 nastopila v Ljubljani. Kako se koncerta spominjajo takrat prisotni v Hali Tivoli?
Romana Pogorelčnik je bila februarja 1979 stara 15 let: “Ko sem prišla v dvorano, sem samo gledala in se čudila, koliko reflektorjev je bilo! To so bili drugačni časi in takšnih koncertov ni bilo veliko. Spomnim se Freddieja, kako je legel na klavir, kako je pil šampanjec na klavirju, potem pa je vstal in vrgel kozarec šampanjca v publiko. To se nam je zdelo tako dobro! Me zanima, kdo je ujel kozarec.”
Kozarec je bil na srečo plastičen, sicer pa koncert Queenov ni bil razprodan. Tomaž Purkart, danes glasbeni urednik na Valu 202, je pri koncertu kot začetnik pomagal glavnemu organizatorju Toniju Sabolu. Vstopnice so takrat stale 140 dinarjev, kar je znašalo približno 15 mark. Zanimivo, da so vstopnice na vhodu trgali vozniki tovornjakov, ki so v Ljubljano pripeljali za tiste čase impresivno koncertno opremo, predvsem luči so bile “vesoljske.”
“S pomočjo zelenega redarskega traku sem nekako uspel priti v stiki z bendom. Vsi člani na čelu s Freddiejem so se mi podpisali na vstopnico. Kolegi me včasih zbadajo, zakaj ne objavim vstopnice na Facebooku. Tega ne bom storil nikoli, ker potem ne bi bila več samo moj spomin,” pripoveduje Tomaž.
“Bila sem v parterju zelo blizu odra in res, to je bil nepozaben koncert, ki bo za vedno moj najboljši. Naslednji dan sem šla v šolo, ker smo imeli proslavo za Prešernov dan in nismo bili prosti.”
Romana si je na Queenih v Ljubljani kupila spominski šal, ki ga še vedno skrbno hrani
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Legendarna skupina Queen je 7. februarja 1979 nastopila v Ljubljani. Kako se koncerta spominjajo takrat prisotni v Hali Tivoli?
Romana Pogorelčnik je bila februarja 1979 stara 15 let: “Ko sem prišla v dvorano, sem samo gledala in se čudila, koliko reflektorjev je bilo! To so bili drugačni časi in takšnih koncertov ni bilo veliko. Spomnim se Freddieja, kako je legel na klavir, kako je pil šampanjec na klavirju, potem pa je vstal in vrgel kozarec šampanjca v publiko. To se nam je zdelo tako dobro! Me zanima, kdo je ujel kozarec.”
Kozarec je bil na srečo plastičen, sicer pa koncert Queenov ni bil razprodan. Tomaž Purkart, danes glasbeni urednik na Valu 202, je pri koncertu kot začetnik pomagal glavnemu organizatorju Toniju Sabolu. Vstopnice so takrat stale 140 dinarjev, kar je znašalo približno 15 mark. Zanimivo, da so vstopnice na vhodu trgali vozniki tovornjakov, ki so v Ljubljano pripeljali za tiste čase impresivno koncertno opremo, predvsem luči so bile “vesoljske.”
“S pomočjo zelenega redarskega traku sem nekako uspel priti v stiki z bendom. Vsi člani na čelu s Freddiejem so se mi podpisali na vstopnico. Kolegi me včasih zbadajo, zakaj ne objavim vstopnice na Facebooku. Tega ne bom storil nikoli, ker potem ne bi bila več samo moj spomin,” pripoveduje Tomaž.
“Bila sem v parterju zelo blizu odra in res, to je bil nepozaben koncert, ki bo za vedno moj najboljši. Naslednji dan sem šla v šolo, ker smo imeli proslavo za Prešernov dan in nismo bili prosti.”
Romana si je na Queenih v Ljubljani kupila spominski šal, ki ga še vedno skrbno hrani
V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.
50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.
Na Valu 202 praznujemo pol stoletja od prelomnega koraka za človeštvo.
Smaal Tokk Primorska region's own gengsta raper je tudi to poletje dejaven: vadi, jamma z bendom in ustvarja komade za nov, tretji album, ki ga bo s singlom napovedal septembra. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Neveljaven email naslov